Naj še enkrat primerjamo s Kitajsko in takoj bo jasno, za kakšne velikosti gre. Če Nizozemci na leto pretovorijo več kot 12 milijonov kontejnerjev, jih v šanghajskem pristanišču pospravijo kar trikrat več. In vse to se je začelo v zadnjih letih, saj je med leti 1962 in 2004 veljalo, da je največje pristanišče na svetu ravno rotterdamsko. Potem pa so jih prvi premagali Singapurci. Luka v Rotterdamu obsega 105 kvadratnih kilometrov na dolžini 40 kilometrov. Pristanišče je sestavljeno iz petih različnih pristaniških območij in treh distribucijskih parkov. Rotterdam ima kakšnih 625.000 prebivalcev, v pristanišču, ki mu Nizozemci rečejo Haven van Rotterdam, je zaposlenih 180.000 delavcev, veliko več kot v 14. stoletju, ko naj bi pristanišče začelo delovati. Čeprav je seveda res, da je pristanišče raslo skupaj z mestom in gospodarskimi potrebami Evrope. Od leta 2007 se je pretovor kontejnerjev v pristanišču povečal za 13,4 odstotka, od leta 2014 pa je lani upadel za 0,7 odstotka.
Prvi je potencial pristanišča na Severnem morju prepoznal Napoleon Bonaparte, ki je dal leta 1811 zgraditi prvi pomol. Skozi zgodovino so pristanišče, ki je veljalo tudi za izjemno strateško točko, prenavljali, leta 2010 pa so vanj vložili 1,6 milijarde evrov, s čimer naj bi ga katapultirali v sam svetovni vrh. Pristanišče ob izlivu reke Šelde ima skupno površino 152 kvadratnih kilometrov. V zadnjem letu je njegov promet zrasel za 7,5 odstotka, od leta 2007 pa za 18 odstotkov. Neposredno je v luki zaposlenih 61.000 ljudi, Antwerpen pa ima okoli 510.000 prebivalcev.
Če zgodovino mesta na Elbi gledamo od 9. stoletja naprej, je treba reči, da tudi samo pristanišče ni dosti mlajše. Leta 1189 ga je dal ustanoviti Friderik I., ki je prvi ugotovil, da gre za izjemno pomembno strateško točko. Na tem mestu je treba dodati, da v zadnjih letih Hamburger Hafen, kot mu pravijo, ne beleži tako visokih številk kot njega dni. Od leta 2007 je število pretovorjenih kontejnerjev padlo za več deset odstotkov, od tega samo lani za 9,3 odstotka. Pristanišče je veliko 74 kvadratnih kilometrov in ima 17 različnih terminalov.
Bremensko pristanišče v nasprotju s hamburškim napreduje. Od leta 2007 so pretovor povečali za 13 odstotkov, čeprav so tudi v Bremerhavnu lani padli za 4,3 odstotka. Mesto, ki je pravzaprav veliko pristanišče, leži 60 kilometrov od Bremna, v zvezni deželi Bremen. Ima 108.000 prebivalcev. Majhno mesto na otočkih ob izlivu reke Weser v Severno morje je bilo ustanovljeno leta 1827, v burni zgodovini pristanišča pa je gotovo najpomembnejše to, da ga leta 1945 zavezniki niso uničili, ker so ga po vojni potrebovali.
Pristanišče Puerto de Valencia je bilo lani po pretovoru kontejnerjev v Španiji še za las prvo , čeprav je jasno, da ob kontejnerjih skrbijo tudi za potniški promet, ribištvo in športni promet. Gre tudi za največje pristanišče za vina na svetu. V Valencii je več kot 15.000 zaposlenih delavcev, ki delajo na 6 kvadratnih kilometrih površine. Samo pristanišče pa je med najstarejšimi v Evropi. Graditi so ga začeli leta 1483, ko je kralj Ferdinand II. Aragonski dal dovoljenje za gradnjo prvega pomola.
Pravijo, da je eno najmodernejših in najhitreje rastočih pristanišč na svetu v mestu Algeciras (119.000 prebivalcev) v Gibraltarskem zalivu. Od leta 2007 so s kontejnerji dvignili promet za 31,9 odstotka. Ob kontejnerskem prometu in nafti se ukvarjajo tudi z ribištvom, športnimi plovili in ladjedelništvom. Velika prednost: pristanišče, ki so ga sicer ustanovili leta 1894, ima dobro razvito povezavo s severno Afriko, tako z maroškim mestom Tanger kot z avtonomnim španskim mestom na sosednji celini – Ceuto.
Multinacionalka Hutchinson Port Holdings s sedežem v Hongkongu je največja lastnica pristanišč na svetu. V 27 pristaniščih v Evropi, Aziji, Južni Ameriki in Afriki imajo lastniške deleže ali pa so kar njihovi lastniki. Tudi tri pristanišča v Veliki Britaniji in tudi največje angleško Felixstowe, v Suffolku, na vzhodu Otoka. Pristanišče, ki so ga odprli leta 1851, je specializirano predvsem za kontejnerski prevoz, meri okoli 33 kvadratnih kilometrov in zaposluje 2500 ljudi. Imajo dva velika terminala in svojo policijsko, medicinsko in gasilsko službo.
Pristanišče v Pireju omenjajo že viri iz 3. tisočletja pred našim štetjem, čeprav se je atenska flota naselila tam šele leta 483 pr. n. št. Pirej velja za atensko pristanišče, ki poleg kontejnerskega prometa opravlja tudi vrsto drugih gospodarskih dejavnosti ter seveda prevoz vozil in potnikov. Pristanišče obsega 35 kvadratnih kilometrov in ima 3200 zaposlenih ter počasi raste. V kontejnerskem delu imajo od lani zmogljivost pretovora kar 6,2 milijona TEU, sicer pa so v tem poslu od leta 2007 napredovali za kar 140 odstotkov.
Pristanišče z uradnim imenom Malta Freeport je bilo ustanovljeno leta 1988 in od tistih časov imajo vse boljše rezultate. Samo v lanskem letu so dvignili število pretovorjenih kontejnerjev za 8,1 odstotka. Čeprav pretovarjajo tudi nafto, je več kot 90 odstotkov njihovih poslov povezanih s kontejnerji. Imajo dva kontejnerska terminala in enega naftnega. Strokovnjaki trdijo, da mlado pristanišče s pridom izkorišča svojo pozicijo na plovnih poteh med Evropo, Afriko in Bližnjim vzhodom.
V Normandiji v mestu Le Havre (240.000 prebivalcev), ob izlivu Sene v Rokavski preliv, leži pristanišče s francoskim imenom Grand Port Maritime du Havre. Zgodovini mesta in pristanišča sta povsem povezani. Le Havre je bil ustanovljen leta 1517, takrat imenovan Franciscopolis, po kralju Francu I. Francoskem, po njegovi izgradnji sta ugasnili pristanišči Honfleur in Harfleur. Eno najpomembnejših pristanišč, ki je v zgodovini igralo veliko vlogo pri trgovanju s sužnji, je bilo v času druge svetovne vojne opustošeno.
