Vprašljivo financiranje velenjske in šoštanjske občine ter nogometnega kluba Rudar, bogato sodelovanje z ekskluzivnimi ponudniki, pri čemer v Premogovniku Velenje niso niti preverili možnosti poslovanja s konkurenčnimi podjetji, preplačevanje logističnih storitev in najemanje podjetja za varnost, ki je na koncu, ker ni imelo licence za varovanje, skrbelo za to, da so se ob Velenjskem jezeru psi sprehajali na vrvicah. To so le nekatere ugotovitve posebne revizije, ki jo je v Premogovniku Velenje lani opravila mednarodna revizijska hiša Ernst&Young, z njenimi izsledki pa smo se v Dnevniku seznanili v zadnjih dneh.
Ne da bi za to imel kakršno koli pravno podlago, je Premogovnik Velenje pod vodstvom nekdanjega predsednika uprave Milana Medveda med letoma 2010 in 2013 šoštanjski občini nakazal 1,5 milijona evrov, velenjski pa 1,3 milijona evrov odškodnin, in sicer zaradi negativnih vplivov na okolje. To je bilo nekajkrat več, kot je družba obema občinama v obravnavanem obdobju plačala koncesnin za kopanje premoga. Nakazila odškodnin, ki se do leta 2010 sploh niso plačevale, še zdaleč niso bila izvedena na osnovi meritev, temveč kar na podlagi pavšalnih ocen škodnih dogodkov, ki da jih okolju povzroča rudarstvo.
Po pojasnilih Saše Sevčnikar, vodje kabineta velenjskega župana Bojana Kontiča, so bila prejeta sredstva porabljena v skladu s sporazumom, korektno in namensko za izboljšanje bivalnega prostora. »O porabi sredstev smo vsako leto pisno seznanili upravo Premogovnika Velenje,« je povedala Sevčnikarjeva. Zaradi vplivov rudarjenja na okolje na velenjski občini tudi v prihodnje pričakujejo odškodnino. »Od države pričakujemo, da bo tako kot v Posavju, kjer zaradi delovanja nuklearke in njenih posledic prejemajo znatno višje odškodnine, to področje čim hitreje uredila z zakonodajo,« je poudarila Sevčnikarjeva.
Tudi šoštanjski župan Darko Menih je zatrdil, da so prejeta sredstva porabili namensko. Na vprašanje, kako komentira, da je občina odškodnine prejemala brez ustreznih meritev, je odgovoril, da že oko laika, ki obišče Šoštanj, zazna degradacijo okolja. Po njegovih pojasnilih verjetno marsikdo ne ve, da je posledica rudarjenja najgloblje jezero v Sloveniji, da je bila poplavljena vas Družmirje, njeni prebivalci pa razseljeni, da vsakodnevno pogrezanje terena predstavlja nevarnost za prebivalstvo tudi na območjih, kjer gibanje ni omejeno, in podobno. Po Menihovih zatrdilih revizorska hiša, ki je v Premogovniku Velenje izvedla revizijo in preučevala namensko rabo sredstev, nakazanih občini Šoštanj, ni odkrila nepravilnosti. Informacije, ki smo jih pridobili v uredništvu, so drugačne.
Po ugotovitvah posebnih revizorjev sta namreč šoštanjska in velenjska občina sredstva prejetih odškodnin namenjali za nakup stanovanj, gradnjo kolesarskih poti in pešpoti ter nogometnega igrišča. Večino prejetih sredstev za odškodnine sta občini porabili zunaj tako imenovanega pridobivalnega prostora, so ugotovili revizorji. Zaradi ugotavljanja kazenske in odškodninske odgovornosti proti odgovornim je ena od odvetniških pisarn ugotovila, da je vodstvo Premogovnika Velenje s sklenitvijo pogodb o izplačilu odškodnin brez zakonske podlage ravnalo v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, smo neuradno izvedeli. To pomeni, da Premogovnik Velenje občinama Šoštanj in Velenje ne bi smel izplačevati odškodnin.
Sponzorskih sredstev niso nakazovali neposredno izbrancu
Poleg financiranja velenjske in šoštanjske občine so se posebni revizorji obregnili tudi ob sponzoriranje, za kar so v Premogovniku Velenje, ki je bil lani spomladi celo prisiljen razglasiti insolventnost, namenili več milijonov evrov. Kdo bo prejemal sponzorska sredstva, ni bilo vnaprej znano, saj za to ni bilo izdelanih pravil niti določenih ciljev o tem, kaj se s sponzoriranjem želi doseči. Dogajalo se je tudi, da v Skupini Premogovnik Velenje sponzorskih sredstev niso nakazovali neposredno izbrancu, temveč posredno, s čimer se je zniževal nadzor nad pravilno porabo denarja. Gre za nakazila NK Rudarju. Ta je od leta 2009 do 2014 od Premogovnika Velenje skupaj prejel več kot dva milijona evrov. To je predstavljalo dobro polovico vseh sponzorskih sredstev, ki jih je v obravnavanem obdobju razdelila družba.
Po ugotovitvah posebnih revizorjev obstaja še kopica drugih spornih poslov. Mednje sodi obravnava številnih posrednikov, ki so imeli ekskluzivne pravice, Premogovnik Velenje pa ob tem ni preveril možnosti poslovanja prek konkurenčnih podjetij. Kako po domače se je poslovalo, pričata naslednja podatka.
Prvi je, da so v Premogovniku Velenje za prevoz premoga najeli družbo Vas, ki ni imela lastnih tovornjakov, izbrana pa naj bi bila med dvema ponudnikoma. Od Premogovnika Velenje je v dobrem letu Vas prejel več kot 400.000 evrov. To po ugotovitvah revizorjev predstavlja več kot dvakratnik tržnih cen. Kljub temu da je imela hčerinska družba HTZ že vzpostavljeno varovanje iz vrst svojih zaposlenih, je za te namene najela družbo Honos. Plačevala naj bi ji dvakratnik urne postavke, ki jo je bilo mogoče najti na trgu. Ker Honos, ki je od leta 2009 do 2014 od HTZ prejel okoli 550.000 evrov, sploh ni imel licence za varovanje, so mu pač našli drugo delo: ob Velenjskem jezeru je med drugim skrbel za to, da se tam niso vozili motoristi in da so bili psi na vrvicah.
