Nekdanjega predsednika uprave Premogovnika Velenje Milana Medveda v prihodnjih mesecih čaka odškodninska tožba, malim delničarjem pa bodo dnevi v lastništvu družbe kmalu šteti.
To bo najverjetnejši epilog skupščine Premogovnika Velenje, na kateri bodo delničarji, med katerimi je s 77,7-odstotnim deležem daleč največji Holding Slovenske elektrarne (HSE), odločali o vložitvi tožb za povrnitev škode zoper nekdanje vodilne ter zmanjšanju in povečanju kapitala. Na skupščini, ki bo 25. maja, bo uprava premogovnika, ki jo vodi Ludvik Golob, tako naposled predstavila tudi dolgo pričakovane izsledke posebne revizije, ki jo je opravila družba Ernst & Young. Ta je pod drobnogled vzela posle premogovnika z dobavitelji, hčerinskimi podjetji in Mestno občino Velenje. Po neuradnih informacijah so posebni revizorji odkrili več nepravilnosti, zato je pričakovati, da bo HSE upravi premogovnika odredil, naj pri odvetniški pisarni Schoenherr pripravi predhodno pravno oceno utemeljenosti tožb.
Kaj skriva revizija premogovnika?
Kaj so ugotovitve posebne revizije, uradno sicer ni mogoče izvedeti. »Z njimi želimo najprej uradno seznaniti delničarje,« nam je v petek dejal predsednik nadzornega sveta Jože Kaligaro. Po nekaterih informacijah naj bi v Ernst & Young tako pod drobnogled vzeli nekatere posle med Premogovnikom Velenje in »prijateljskimi« podjetji iz Šaleške doline. Eno od njih naj bi bilo Honos, ki je v lasti Adolfa Štormana, nekdanjega velenjskega mestnega svetnika in predsednika stranke Republikancev. To podjetje je imelo s Skupino Premogovnik Velenje sklenjeni dve pogodbi. Matična družba ga je najela za izvajanje različnih strojnih in drugih del (žetve, čiščenja gozdov, posekov grmovja) na saniranih zemljiščih, podjetje HTZ pa za storitve redarstva na območju Škalskega in Velenjskega jezera. A pri tem velja opozoriti na dva podatka. Prvič, da podjetje Honos, ki je registrirano za trgovanje na debelo z odpadki, v zadnjih letih ni imelo zaposlenih. In drugič, da je prav fizično varovanje na območju Premogovnika Velenje ena ključnih dejavnosti podjetja HTZ, zato ni jasno, zakaj bi zanjo potrebovala podizvajalca. Na premogovnik smo zato v povezavi s podjetjem Honos že pred časom naslovili več vprašanj, med drugim tudi o višini plačil, a odgovora nismo prejeli.
»Želimo opraviti pravno presojo najtežjih primerov in se nato odločiti o nadaljnjih ukrepih,« je na vprašanje, kdaj bo premogovnik vložil tožbe proti nekdanjim vodilnim, odgovoril Kaligaro. Ali bodo med njimi tudi nekdanji člani nadzornega sveta (ko je premogovnik vodil Medved, mu je nekaj časa predsedoval tudi nekdanji generalni direktor HSE Matjaž Janežič)? »Preučili smo celotno verigo odgovornosti, torej tudi morebitna ravnanja, ki jih je opustil nadzorni svet. Tudi pri tem pa bo končna odločitev odvisna od pravne presoje,« je poudaril Kaligaro.
Konec »vojne« z malimi delničarji
Hkrati bo skupščina premogovnika tudi dokončni obračun HSE z malimi delničarji družbe. Te bodo namreč iz njenega lastništva izbrisali v dveh korakih. Najprej z zmanjšanjem kapitala z dobrih 113 milijonov evrov na zgolj slabe tri milijone evrov, s čimer bodo v premogovniku pokrili izgube iz preteklih let in hkrati skoraj 39 milijonov evrov prenesli v kapitalske rezerve. Skoraj hkrati bo HSE prižgal zeleno luč dokapitalizaciji, ki bo izpeljana z denarnimi (34 milijonov evrov) in stvarnimi vložki. Čeprav bo holding k povečanju kapitala uradno povabil vse delničarje premogovnika, je že danes jasno, da bo imel pri njem prvo in zadnjo besedo HSE. Ta bo namreč v kapital pretvoril za 16 milijonov evrov terjatev, ki jih ima do premogovnika, in še za 21 milijonov evrov rudarske opreme, ki jo je pred časom odkupil od družbe.
Če bo dokapitalizacija, ki jo predvideva tudi dogovor z bankami upnicami, uspela, nad družbo, ki je lani ustvarila več kot 33 milijonov evrov izgube, ne bo več visela grožnja prisilne poravnave, je včeraj poudaril Kaligaro. Z njo pa bo očitno dokončno konec več let trajajoče »vojne« med HSE in malimi delničarji premogovnika, ki so od večinskega lastnika neuspešno zahtevali odkup delnic. Dogovori o tem so novembra 2013 sprožili preiskavo, med katero so kriminalisti pridržali tudi takratnega predsednika nadzornega sveta HSE Marka Zidanška, finančnika Bogdana Pušnika, nekdanjega generalnega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota in njegovo nekdanjo zaupnico Andrijano Starina Kosem, ki naj bi bila po nekaterih informacijah skrita lastnica manjšega lastniškega deleža premogovnika.
