Posle Milana Medveda, nekdanjega direktorja Premogovnika Velenje, ki se otepa finančnih in likvidnostnih težav, bodo morda že čez dober mesec dni pod lupo posebne revizije. To je v včerajšnjem sklicu skupščine premogovnika, ki bo 26. maja, zahteval njegov večinski lastnik Holding Slovenske elektrarne (HSE). Na njej bodo delničarji odločali tudi o spremembah statuta. Ta po novem od predsednika uprave ne bo več zahteval opravljenega strokovnega izpita za vodenje metanske jame, kar bo ob prihajajočem razpisu močno razširilo nabor možnih kandidatov za ta položaj.
Izdelavo posebne revizije želi HSE zaupati revizijski hiši Ernst & Young, ki je v premogovniku že lani preverjala posle s Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ). Tokrat njene revizorje čaka veliko težje delo. Pregledali naj bi vse posle, vrednejše od 250.000 evrov, ki jih je premogovnik v zadnjih petih letih sklenil s hčerinskimi družbami, transferne cene iz teh poslov, posojila, ki jih je premogovnik tem družbam odobril za nepremičninske in druge nakupe, zavarovanja teh posojil in tudi samo ustanavljanje teh družb. Te posle bodo morali revizorji preveriti s pravno-formalnega, ekonomskega in finančno-računovodskega vidika. Ločene posebne revizije bodo morali opraviti tudi v vseh hčerinskih družbah.
Tudi zato ne presenečajo informacije, da naj bi novi predsednik uprave premogovnika Ivan Pohorec v kratkem zamenjal nekatere vodilne v teh družbah. Prvi naj bi bil na udaru Dejan Radovanović, direktor invalidskega podjetja HTZ, ki je leta 2012 ustvarila okrog 57 milijonov evrov prihodkov, od tega največji del z matično družbo Premogovnik Velenje, za katero opravlja storitve servisiranja in vzdrževanja rudarske opreme in instalacij. Radovanović, ki velja za dolgoletno desno roko Milana Medveda, sicer sedi tudi v nadzornem svetu podjetja PV Invest, v katerem naj bi imeli revizorji po neuradnih informacijah največ dela.
V HSE so zahtevo za posebno revizijo utemeljili s težkim finančno-poslovnim stanjem skupine. Ta je tako rekoč na aparatih. Njeno likvidnost s kratkoročnimi posojili vzdržuje HSE, ki je premogovniku pred časom z novo finančno injekcijo (okrog pet milijonov evrov) pomagal, ko mu ena od bank ni več želela podaljšati posojila. Čeprav so banke za okrog dvajset milijonov evrov kratkoročnih posojil reprogramirale do jeseni, v Velenju plačujejo ceno nepremišljenih naložb v turistično-nepremičninsko dejavnost in večletnega spanja pri obvladovanju stroškov. Luknje v poslovanju premogovnika je namreč v zadnjih letih z aneksi, s katerimi je za nazaj zviševal ceno premoga, zapiral HSE.
Te možnosti v Velenju nimajo več. V HSE namreč zahtevajo znižanje cene premoga, saj je ta pogoj za ekonomsko rentabilnost projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), ki bo zagotavljal dolgoročni obstoj premogovništva v Šaleški dolini. Koliko znaša skupna izpostavljenost HSE do premogovnika, ki ima okrog 160 milijonov evrov obveznosti do bank, uradno ni mogoče izvedeti. Po neuradnih podatkih naj bi že presegala 20 milijonov evrov. Prav zaradi nejasnosti glede cene premoga naj bi Deloitte, ki je revidirala lanske bilance in poslovne izide premogovnika, izdala mnenje s pridržkom.
Za zdaj odprto vprašanje je, ali bodo med brskanjem po Medvedovi zapuščini prvi okostnjaki iz omare padli že pred prvimi ugotovitvami posebne revizije. Med njimi naj bi bili domnevno netočni podatki o višini prihrankov, ki naj bi jih premogovnik ustvaril z gradnjo novega jaška NOP2. Precej pomanjkljivo naj bi bilo tudi poročilo, ki ga je ob primopredaji pripravil nekdanji direktor.