Se torej bojite vremena? Sodeč po reakcijah mnogih voznikov, ki se panično umikajo pod drevje ali celo pod podvoze na avtocesti, ko po njihovem avtu zaškreblja nekaj zrn toče, se! Joj, moj avto! Pa se ne mislim norčevati iz tega, samo v razmislek, da smo vendarle ranljivi, ker nam vreme lahko povzroči veliko gmotno škodo. Vedno ko poslušam po radiu ali gledam po televiziji posledice vremenskih ujm, me stisne pri srcu. Sam sicer še nisem doživel česa res hudega, vreme mi ni uničilo avtomobila ali odkrilo strehe nad glavo, zalilo stanovanja, niti mi strela ni uničila električne napeljave. Zato še vedno z neko otroško radostjo in radovednostjo pričakujem prihod nevihte, najprej z bliskanjem in oddaljenim grmenjem, ki se vse bolj bliža, do oglušujočega ropotanja v nevihtnih oblakih. Če bi mi kdaj nevihta povzročila veliko gmotno škodo, bi bilo najbrž drugače. Saj veste, kogar je pičila kača, se ustraši že zvite vrvi, pravijo. Če imate tudi vi podobne izkušnje, se najbrž vremena res ne bojite. Če pa se skušate vsaj malo poistovetiti z, recimo, ljudmi, ki jim je, zdaj ne vem natančno, a zagotovo več kot štirinajst dni, voda na Planinskem polju zalivala hiše, boste morda lahko razumeli obup, ki se vas lahko loti ob takem dogodku. Morda boste lahko razumeli tudi vsaj neki strah v ozadju, ker veste, da se taka stvar lahko ponovi. Na srečo slabe stvari ljudje hitreje pozabljamo.

Vreme kolumna Andrej Velkavrh