Newyorške borze so konec prvega tedna v avgustu namreč zabeležile nove rekorde in, kot kaže, še niso dosegle vrha. Vlagatelji so navdušeni nad odličnimi podatki o novih delovnih mestih v ZDA. Julija je bilo neto ustvarjenih 255.000 delovnih mest, kar je krepko več od pričakovanih 180.000. Stopnja brezposelnosti je pod petimi odstotki, ki v ZDA velja za točko polne zaposlenosti.

Vredno je tudi omeniti pomemben finančni dogodek v začetku tedna, za katerega je poskrbela britanska centralna banka, ki je prvič v sedmih letih znižala obrestno mero, in sicer s pol odstotka na rekordno nizkih 0,25 odstotka. Okrepila je tudi program kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega bo odkupila za dodatnih 60 milijard funtov državnih obveznic. Takšno odločitev so sprejeli zaradi strahu, da bi brexit lahko državo pahnil v recesijo. Centralna banka za letos napoveduje dvoodstotno gospodarsko rast, za naslednje leto pa le še 0,8-odstotno, potem ko je bila maja napoved precej višja, in sicer 2,3-odstotna.

Že tako nizek promet na Ljubljanski borzi se med poletjem ne ozira na finančne dogodke po svetu in dnevno doseže le okoli pol milijona evrov. V dobrem tednu sta bila sklenjena le dva svežnja, in sicer z delnicami Telekoma in Petrola. Osrednji indeks SBI TOP je v prvem tednu avgusta izgubil 0,90 odstotka in se včeraj ustavil na 713,20 točke. Najbolj prometne delnice družbe Krka so v dobrem tednu izgubile 2,5 odstotka vrednosti in včeraj trgovanje končale pri 58,50 evra.

Očitno bo trgovanje postalo zanimivo šele v zadnji tretjini leta. Centralna Klirinško depotna družba (KDD) v skladu z novelo zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih po direktivi Evropske unije za fizične osebe do konca leta 2016 ukinja brezplačno hrambo delnic, za pravne osebe pa s koncem septembra. Okvirno 260.000 imetnikov delnic iz naslova lastniških certifikatov še iz časa privatizacije se bo tako moralo odločiti, ali odprejo trgovalni račun in delnice prenesejo na enega izmed borznih članov ali pa se jim v primeru nizke vrednosti odpovedo v dobro države Slovenije. S trgovalnim računom so povezani variabilni in fiksni stroški, samo slednji lahko nanesejo tudi 35 evrov na leto.

Biti imetnik slovenskih delnic bo zdaj imelo popolnoma drug pomen. Opcija bo smiselna zgolj za tiste delničarje, ki bodo imeli dovolj velik portfelj iz naslova certifikata, torej vsaj nad 2500 evrov, ali pa bodo dejansko tudi trgovali na Ljubljanski borzi in se posluževali prihodka iz izplačila dividend.

Če stroški prenosa in hrambe presegajo vrednost delnic, bo delničar imel možnost delnice pri KDD prenesti na opustitveni račun. Delnicam se bo možno odpovedati z notarsko ali upravno overjeno zahtevo, naslovljeno na KDD.

Najslabša možnost za delničarje bo, če se pravočasno ne bodo informirali in ne bodo storili ničesar. V tem primeru se bodo delnice prenesle na sodni depozit, ki ne bo brezplačen. Imetniki bodo sicer imeli pet let časa, da delnice pridobijo nazaj, kar tudi ne bo brezplačno. Po tem obdobju pa bodo dokončno izgubljene. Država namreč želi uvesti ureditev, po kateri bodo zapuščene delnice prišle v njeno absolutno lastništvo.