Slovenija je sprva uradno načrtovala, da bo iz Turčije preselila dvajset sirskih beguncev. V četrtek pa je vlada na dopisni seji število podvojila – sprejela naj bi jih štirideset. »Gre za politično odločitev vlade,« povečanje pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). »Že ves čas, odkar je bil marca letos sprejet sklep, da jih bo Slovenija sprejela dvajset, pa smo govorili, da bo številka na koncu najbrž višja.« Iz vladnega gradiva, ki je priloženo sklepu, je razvidno, da je MNZ gradivo pripravilo 26. julija. Zakaj je bila odločitev sprejeta že nekaj dni kasneje na dopisni seji in ne kakšen teden kasneje na redni seji, ko bi se ministri o sprejemu beguncev lahko pogovorili, pa je težko razbrati.
Pozitiven signal Bruslju
Na dopisne seje – četrtkova je potekala, medtem ko so člani vlade na dopustih – se uvrstijo bodisi nujne zadeve bodisi takšne, ki jih v vladi štejejo za rutinske in pri katerih ni pričakovati polemike med ministri. Glede na to, da bo četrtino stroškov sprejema in nastanitve beguncev Slovenija plačala iz proračuna (četudi je iz gradiva mogoče razbrati, da naj bi tudi ta sredstva prispeval Bruselj), pa je verjetno, da je bil sklep o sprejemu štiridesetih beguncev vsaj med določenimi ministrstvi (notranje, finančno) dogovorjen že prej. V vladnih vrstah je sicer mogoče slišati, da je »to pozitiven signal Slovenije do EU«. Slovenija sodi med države, ki so se v okviru različnih kvot, ki jih je predlagala evropska komisija, zavezale k sprejemanju beguncev iz Grčije, Italije in Turčije. Na drugi strani so države, ki tem kvotam nasprotujejo. Madžarska vlada bo zoper kvote organizirala celo referendum.
Medtem ko Evropo pretresa več »notranjih kriz«, pa je na vse bolj majavih nogah tudi dogovor EU s Turčijo, ki naj bi namesto Evrope poskrbela za večino beguncev (le manjši del pa naj bi jih postopoma preselili v EU). Dejstvo je, da je v Turčiji najmanj 3,1 milijona beguncev, okrog 4 odstotke prebivalstva, v Sloveniji pa bi jih bilo tudi po sprejemu vseh napovedanih (skupaj z že prispelimi v preteklih letih) okrog 1000, kar predstavlja pet stotink odstotka prebivalstva. To bi bil 80-krat manjši delež kot v Turčiji, 25-krat manjši delež kot v Nemčiji oziroma 20-krat manjši kot v Avstriji. Zato o drugem kot o »politični dimenziji« te vladne odločitve ni mogoče govoriti. Predstavnica MNZ, ki je sprejem beguncev predlagalo vladi, nam je ob tem potrdila, da gre za zdaj le za številko, odločitev, koga konkretno bodo sprejeli (posamezniki, družine, otroci), pa naj bi sprejeli šele v prihodnjih mesecih. Vendar naj bi preselitev izvedli do konca leta.
RKC še vedno ponuja župnišča
Pri tem je pomembno, da so se za sprejem in nastanitev beguncev vladi že pred meseci ponudili slovenska Karitas in RKC, ki bi begunce nastanili v župniščih, ter humanitarno društvo Humanitas, ki bi jih sprejelo v zasebnih namestitvah. Humanitas je ministrstvu za notranje zadeve predlagal tudi, katere konkretne sirske družine bi lahko sprejeli, saj so se njihovi aktivisti s sirskimi begunci že srečali »na terenu« v Turčiji. Vladi predlagajo sprejem treh sirskih družin, ki trenutno životarijo v Carigradu in Izmitu, za preživetje pa morajo na delo v tovarno odhajati celo njihovi otroci.
Ob naših preteklih poizvedovanjih je sicer MNZ odgovarjalo, da nameravajo (sprva) begunce iz Turčije nastaniti in oskrbeti sami, a se pomoči nevladnih organizacij ne otepajo. Po naših informacijah na ministrstvu tudi ne zavračajo možnosti, da bi se osredotočili na sprejem družin, ki jih predlaga Humanitas. V ta namen na ministrstvu že zbirajo več podatkov o konkretnih družinskih članih.
Pomemben del postopka preselitve bo sicer potekal v Turčiji ob sodelovanju agencije Združenih narodov UNHCR, zato ni jasno, kolikšen delež odločitve o tem, koga sprejeti, bo nosila Slovenija. Junija sta se dva predstavnika MNZ že udeležila misije v Turčiji, kjer sta spremljala postopke, ki jih je za izvedbo trajne preselitve izvajala Nizozemska, so nam sporočili z MNZ.
Preselitve iz Turčije načeloma potekajo v okviru dogovora med Turčijo in EU, da bo EU za vsakega sirskega begunca, ki ga bo Turčije sprejela nazaj od Grčije, enega (vendar ne istega) sirskega begunca prepeljala v EU. Do sredine junija je bilo tako iz Grčije v Turčijo vrnjenih 468 oseb, kasnejših podatkov o tem pa ni. Vračanje v Turčijo je bilo v vmesnem času – zaradi nevzdržnih razmer v Turčiji – tudi sodno prepovedano. Znano pa je, da je bilo iz Turčije v EU do sredine julija preseljenih 849 beguncev.
V vmesnem času Slovenija prevzema begunce od Grčije in Italije. V četrtek je tako v Ljubljano iz Italije prispelo devet novih beguncev iz Eritreje. Pred tem jih je bilo v Slovenijo premeščenih 34, šest državljanov Eritreje iz Italije ter 28 državljanov Sirije in Iraka iz Grčije. Naslednji skupini iz Grčije naj bi predvidoma prispeli v Slovenijo sredi avgusta, ko naj bi prispelo 32 Sircev in Iračanov.
