Največ begunskega bremena prevzemajo države v razvoju

Evropske jalove rešitve

»Priča smo sramotnemu neravnovesju skrbi za begunce. Bogatejše države (med njimi tudi Slovenija) ne prevzemajo svojega deleža odgovornosti za njihovo zaščito, zaostrujejo svojo zakonodajo, omejujejo dostop do azilnega postopka in že dolga leta ne pomagajo dovolj, niti finančno niti s preseljevanjem dela beguncev v svoje države,« je ob včerajšnjem mednarodnem dnevu beguncev v skupni izjavi zapisalo dvanajst slovenskih nevladnih organizacij.

Čeprav je Evropska unija že lani jeseni sprejela odločitev za premestitev 160.000 beguncev iz Italije in Grčije, je ta preselitvena shema le še mrtva črka. Države so namreč doslej preselile 2400 beguncev. Tudi nov predlog komisije za obvezujoče preselitve beguncev med državami članicami doslej ni naletel na podporo. »Kar dela Slovenija oziroma kar je do zdaj obljubila, je premalo in prepočasi. Medtem ko po ocenah UNHCR nujno preselitev potrebuje skoraj 1,2 milijona beguncev, je Slovenija do zdaj obljubila, da jih bo sprejela 20. Obljubljene premestitve 567 prosilk in prosilcev za azil iz Grčije in Italije pa potekajo zelo počasi. Ljudje medtem trpijo, ujeti so v negotovosti in slabih razmerah, otroci izgubljajo leta otroštva in mesece, morda celo leta šolanja,« ocenjujejo v slovenskih nevladnih organizacijah.

Največ beguncev prihaja iz Sirije

Ukrepanje Evropske unije bi vendarle bilo nujno. Še nikoli ni bilo na svetu toliko beguncev, notranje razseljenih oseb in prosilcev za azil kot ta čas, razkriva poročilo UNHCR. 65,3 milijona ljudi je na begu pred konflikti, zasledovanjem, nasiljem in kršitvami človekovih pravic. Zaradi konfliktov je vsako minuto razseljenih 24 ljudi. Največja krizna žarišča, od koder prihaja več kot polovica vseh beguncev na svetu, se ne spreminjajo. Še naprej na vrhu ostaja Sirija, ki je že pet let v državljanski vojni in zaradi geopolitičnih merjenj moči trenutno ni nikakršnih obetov, da bi boji potihnili v kratkem. Sledi Afganistan, država, ki je po umiku sovjetskih okupatorjev leta 1989 tako rekoč v permanentni vojni. Neslavno trojico držav, od koder izvira največ beguncev, zaključuje Somalija. »Soočeni smo s krizo na globalni ravni. Najbolje bi bilo, če bi se končale vojne,« je dejal William Ejalu, vršilec dolžnosti vodje pisarne UNHCR v Sloveniji. Toda prav minulo leto so okrepljeni boji v Siriji, Afganistanu, Burundiju in Južnem Sudanu poskrbeli za krepko povečanje števila beguncev. Od 21,3 milijona beguncev jih pred konflikti beži polovica (predlani je njihov delež predstavljal še 41 odstotkov), mnogi se na nevarno pot odpravljajo sami ali pa so med begom izgubili stik s svojimi družinami.