Nemška kanclerka Angela Merkel je zaradi krvavega konca tedna prekinila svoj dopust in predčasno nastopila na sicer tradicionalni novinarski konferenci, ki jo običajno organizira po koncu poletnih počitnic. Po pričakovanjih sta bili ključni temi islamski terorizem in dogajanje v Turčiji. Kanclerka vztraja, da so bile ključne odločitve v begunski politiki pravilne.
»Prvi odstavek naše ustave pravi, da je dostojanstvo posameznika nedotakljivo. Zato bomo kos izzivu sprejemanja beguncev, ki jih je danes na svetu največ po drugi svetovni vojni. Pred 11 meseci nisem rekla, da bo lahko, ampak da bomo kos zgodovinskim izzivom. Zato se bomo uspešno spopadli tudi z grožnjo islamskega terorizma,« je dejala kanclerka Merklova, ki je zadnje krvave dogodke ostro obsodila in izrazila sožalje svojcem, državljanom pa obljubila, da bo vlada storila vse, da jim bo zagotovila varnost.
Želijo, da bi družba razpadla
Kanclerka je že izpostavila nekaj področij, na katerih bo vlada ukrepala, da bi ustavila islamski terorizem, pri čemer je poudarila, da Nemčija ni v vojni z islamom. Ker so v Nemčiji v nasprotju s Francijo in Belgijo samomorilske napade izpeljali posamezniki in ne organizirane skupine, nemška vlada namerava izboljšati tako imenovani sistem zgodnega opozarjanja, ki bi jim omogočil zgodnejše prepoznavanje radikalizacije posameznikov. V ta namen bodo vzpostavili tudi centralno bazo IT, katere naloga bo spremljati internetne komunikacije. Tudi zaradi dejstva, da je eden od strelcev minuli teden do orožja prišel na temnem spletu.
Merklova je poudarila, da teroristi napadajo temelje družbe, način življenja, svobodo in vrednote družbe. »Teroristi skušajo doseči, da bi izgubili tisto, kar nas povezuje. Tudi ko skušamo pomagati tistim, ki to potrebujejo, skušajo zasejati sovraštvo med kulturami in verami. Teroristi želijo, da bi družba razpadla.« Napadi so se zgodili na mestih, kjer bi lahko bil kdor koli. Teror sta sejala človeka, ki sta v Nemčijo prišla z begunci in zaprosila za azilno zaščito. Zato je vseeno, kdaj sta prišla, pred zadnjim begunskim valom ali prej, je dejala Merklova.
Bavarski recept
Kanclerka tako vztraja pri smeri, ki jo je začrtala pred slabim letom dni, medtem ko bavarska vlada Horsta Seehoferja iz sestrske CSU napoveduje precejšnjo zaostritev varnostne politike, tudi z vidika begunske politike. Bavarska vlada želi med drugim močno pospešiti izgon prosilcev za azil, ki azila ne dobijo, pa tudi vzpostaviti zgornjo mejo za sprejem beguncev. V Nemčijo naj bi, če bi o tem odločala zgolj bavarska vlada, lahko prišlo največ 200.000 beguncev na leto. Merklova je včeraj o predlogih bavarske vlade dejala le, da se z mnogimi točkami strinja, konkretnejša pa ni želela biti.
Odgovoriti je morala tudi na vprašanje, ali je podcenila nevarnost, da bodo skupaj z begunci v državo prišli tudi teroristi. Odvrnila je, da so se zavedali, da bo Islamska država izkoriščala begunski val, da bi v Evropo pretihotapila teroriste. Da pa zunanje in notranje varnosti že dolgo ne moremo več ločevati, kot je to bilo mogoče včasih.
»Vemo, da je veliko borcev iz Evrope prestopilo v vrste Islamske države,« je dejala Merklova, ki se bo v prihodnjih tednih in mesecih morala soočati še z enim težkim izzivom – vse večjim odmikom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana od temeljev pravne držav. Merklova o odnosih s Turčijo včeraj ni želela konkretneje govoriti. Ponovila je, kar smo že slišali, to je, da morajo biti ukrepi proti prevratnikom sorazmerni ter skladni s pravno državo in da razmere v državi pozorno spremlja.
