Včeraj sem pri kapelici opazoval držo dveh mož, državnika in nastopača. Eden je govoril o skupni Evropi, škodljivosti potvarjanja zgodovine, spoštovanju vseh padlih za mir in o gospodarskem sodelovanju med narodi. Drugi je govoričil o boju za mir, spominu na tiste, ki so se borili za mir, in prijateljstvu med narodi. Eden se je včasih malce nasmehnil, nekajkrat celo pokazal čustva in skromno zrl v dogajanje. Drug se je lutkasto nasmihal in z visoko vzdignjeno brado s praznim pogledom »vizionarsko« strmel v daljavo. Koliko se Putin trudi Rusijo povezovati z Evropo, dokazuje tudi to, da je pristal na nedržavniški obisk, kjer ni bil sprejet z državniškimi častmi, temveč ga je na letališču sprejela vladna majordomka in ga peljala k predsedniku, podobno vratarju, ki pelje nepomembnega gosta k angleškemu plemiču. Ta protokol je bil verjetno zamišljen in priporočen iz zavezniških logov. To obnašanje Putina je daleč od arogance in diktatorskih lastnosti, ki mu jih pripisujejo kapitalski nasprotniki in njihovi nacionalistični podrepniki.
Celo papežev verski obisk spremenimo v državniškega in ga sprejmemo z državnimi častmi. Putin je prišel k maši kot državnik, zaradi klečeplazenja pred »zavezniki« ga nismo upali sprejeti z državniškimi častmi. Putin je pokazal vizionarsko zavedanje trenutnega položaja Rusije in je pripravljen sprejeti tudi ponižujoče postopke vedoč, da bo Evropa Rusijo še potrebovala.
Evropska birokracija in nekatere članice EU, zaslepljene s čezatlantskimi interesi, ne vidijo začetka razpadanja EU. Velika Britanija odhaja, migranti prihajajo, Turčija na meji Evrope postaja vse bolj neevropska, Nato in del članic EU vključno z našo sosedo Hrvaško pretvarjata Rusijo v sovražno državo in jo porivata v naročje azijskih držav.
Ivan Herbert Kukec, Društvo SRP
