Sadjarstvo se kljub častitljivi tradiciji tudi na Kamniškem vse bolj uklanja zahtevam sodobnega časa, ki zahtevajo visoko produktivnost in čim nižje stroške pridelave. Ker te zahteve niso pisane na kožo visokodebelnim travniškim sadovnjakom starih sort, te ohranjajo le še redki. Med najbolj prizadevnimi je Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice, zlasti na račun ugodne konfiguracije terena pa tudi nekaj okoliških kmetov.
Na kamniški občini pojasnjujejo, da tunjiško društvo že 16 let organizira različne tečaje in delavnice o travniškem sadjarstvu. Zato vztrajno narašča število njihovih tečajnikov in z njimi tudi družbena odgovornost za zagotavljanje in ohranjanje biološke pestrosti. Dodatno spodbudo za razmah dejavnosti na občini zdaj vidijo tudi v sodelovanju v čezmejnem projektu, v katerem bo sodelovalo tudi tunjiško društvo.
Projekt oživljanja bogastva sadjarske tradicije v sklopu programa sodelovanja Slovenija-Avstrija 2014–2020 kandidira za evropska sredstva iz naslova varstva okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov. »V skupni čezmejni projekt smo se povezali partnerji iz Slovenije in avstrijske Koroške, kjer je tradicija sadjarstva že stoletja del skupne kulturne dediščine,« so dejali na kamniški občini in dodali, da imajo visokodebelni travniški sadovnjaki neprecenljivo ekološko vrednost, saj so življenjski prostor številnih vrst rastlin in živali, sadna drevesa pa so bogat genski vir. Z vidika zdravega življenja je pomembno tudi uživanje lokalno pridelane hrane v neokrnjenem okolju.
Triletni projekt
Projekt med drugim predvideva ureditev učnih sadovnjakov in vrtov na avstrijskem Koroškem, v Kamniku in Podravju, ki bodo opozarjali na pomen travniških sadovnjakov za povečanje in vzdrževanje biološke pestrosti. V Kamniku ga bodo uredili na poldrugi hektar velikem zemljišču poleg muzeja starih sort. Projekt, ki naj bi povezal sadjarska društva, sadjarje, turistične ponudnike in naravovarstvenike, ki bodo sodelovali v mednarodnih strokovnih delavnicah, demonstracijah, ekskurzijah in natečajih, naj bi trajal tri leta. Skupno turistično ponudbo naj bi razvili ob koncu leta 2018 in v začetku leta 2019.
Med pomembnejšimi bo zagotovo mednarodna sadna cesta, ki bo povezala že obstoječe sadne ceste. Tudi ta bo skupaj z načrtovanimi s sadjarstvom povezanimi etnološkimi dogodki predstavljena v skupni brošuri, medijih in na spletnih straneh ter socialnih omrežjih. V njo bodo kajpak vključeni tudi novi turistični centri, turistične kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, sadne drevesnice, predelovalni obrati in drugi, ki ponujajo storitve in proizvode, povezane s sadjarstvom in sadjarsko tradicijo. av
