Ruski predsednik Vladimir Putin je na Brdu pri Kranju, kamor se je odpravil po obisku Ruske kapelice na Vršiču in ljubljanskih Žal, obžaloval padec trgovinske menjave s Slovenijo, Združenimi državami in Evropsko unijo, pri čemer pa je izpostavil, da je padec v trgovanju s Staro celino precej obsežnejši kot v menjavi z ZDA. »Zahvaljujem se za priložnost, da najdemo nove poti, nove projekte za razvijanje gospodarskih odnosov,« je dejal Putin, ki je omenil tudi 45-odstotni padec v trgovini s Slovenijo, kar je pretežno posledica evropskih sankcij proti Rusiji.

Slovenski predsednik Borut Pahor pa je dejal, da sta se Rusija na eni ter Slovenija kot članica EU in Nata na drugi strani »nekoliko oddaljili«, kar je po njegovem posledica novih kriz, da pa si želi, »da bi po mirni poti odstranili razloge, zaradi katerih je prišlo do tega razpotja«. Konkretnejši ni bil, a očitno je imel v mislih predvsem ukrajinsko krizo in z njo pogojeno zaostrovanje med Natom, EU in Rusijo.

»Slovenija potrebuje prijatelje«

Izjava ni bila predvidena po programu, a se je omenjalo, da jo bosta predsednika morda podala. Pahor in Putin sta pred javnostjo spregovorila po prihodu na Brdo z ljubljanskega pokopališča Žale in pred začetkom pogovorov na štiri oči. Toda že pred tem sta imela precej časa za pogovore med vožnjo z Vršiča v Ljubljano in nato na Brdo. Slovenskega predsednika »sem podrobno informiral o problemih, ki se nanašajo na globalno varnost. Uro in pol sva se vozila in imela možnost, da se o tem pogovoriva,« je dejal Putin.

Pahor je dejal, da sta bila odprtje spomenika padlim ruskim in sovjetskim vojakom na Žalah ter slovesnost pri ruski kapelici pod Vršičem »dva zelo sporočilna, pietetna dogodka. Na nek način to v teh kontroverznih časih ohranja slovensko-rusko prijateljstvo, kolikor je to mogoče. Slovenija potrebuje prijatelje in bi jih rada imela čim več,« je dejal Pahor.

Putin pa je dejal, da so razlogi za njegov obisk »humanistično zgodovinske narave«, vendar pa to srečanje ponuja tudi priložnost, »da se pogovorimo o celotnem spektru rusko-slovenskih odnosov in da obravnavamo tudi vprašanje odnosov Rusije z Evropsko unijo in z Natom, saj je Slovenija članica obeh integracij«. Pahor naj bi Putinu na pogovorih prenesel tudi nekaj sporočil drugih državnikov. Takšno prenašanje sporočil preko tretje strani med najvišjimi politiki ni neobičajno, kadar so odnosi zaostreni.

»Hvala, Slovenija!«

Pahor in Putin sta se v relativno kratkih govorih - trajala sta po deset minut skupaj s tolmačenjem - držala dogovorjene tematike, torej spomina na umrle ruske vojake med gradnjo ceste pod Vršičem, simboličnega pomena, ki ga ima vzdrževanje kapelice za slovensko-ruske odnose, in poudarjanja miru in sodelovanja. Oba, še posebej pa Putin, sta bila deležna glasnih aplavzov občinstva, ki ga ni posebej motilo, da je ruskega predsednika na Vršiču čakalo tudi pet in več ur. Govoroma je sledilo polaganje vencev in pravoslavni verski obred, ki ga je vodil metropolit Hilarion. Ta je v ruski pravoslavni cerkvi zadolžen za zunanje odnose. Dogodka pri ruski kapelici sta se udeležila tudi premier Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez ter predstavniki podjetij, ki obsežneje poslujejo z Rusijo in ki so bili tudi pokrovitelji dogodka ob stoti obletnici postavitve kapelice.

»V imenu Rusije bi se vam rad zahvalil za vse, kar ste naredili, da se ohrani spomin na žrtve vojn in na vse, kar smo skupaj dali na oltar tako prve kot druge svetovne vojne,« je ruski predsednik dejal v govoru pri Ruski kapelici na Vršiču in požel prvega izmed več aplavzov zbranega občinstva na slovesnosti. »Ta kapelica je postala simbol rusko-slovenskega prijateljstva, skupnih teženj po miru in za blagostanje,« je dodal.

Putin je v nagovoru napovedal, da bosta s Pahorjem govorila o številnih projektih, ki bodo koristni za obe državi, v središču govora pa je bil spomin na padle ruske in sovjetske vojake tako med prvo kot drugo svetovno vojno.

Pahor pozval k dialogu

Predsednik Pahor je pozval k dialogu in dejal, da smo se pod Vršičem zbrali, »ker hočemo mir, trajen mir«. »Ne bomo se vdali, našli bomo nove in inovativne rešitve za zagotavljanje miru in varnosti,« je dejal Pahor in opozoril na nove varnostne grožnje, s katerimi se sooča svet. Pozval je k »združitvi moči vsega človeštva«.