Predstavniki slovenske oblasti vztrajno poudarjajo, da je jutrišnji obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina pietetne narave, več naših sogovornikov pa ocenjuje, da bi morala Slovenija prihod predsednika ene od svetovnih velesil bolje izkoristiti oziroma pokazati več samozavesti in poguma. Tako je nekdanji slovenski veleposlanik na Dunaju in diplomat z izkušnjami v EU, Natu, OZN in OVSE Aleksander Geržina zunanjemu ministrstvu (MZZ) predlagal, da bi Slovenija iz Putinovega prihoda naredila kaj več kot le pietetni dogodek. »Putinov obisk ima res pietetno noto, v svojem bistvu pa je prvorazredni politični dogodek, ki bo potekal v izjemno zaostrenih mednarodnih razmerah: nekaj tednov po brexitu in vrhu zveze Nato, po vrsti terorističnih napadov, v katerih so bili žrtve tudi ruski državljani, in navsezadnje po poskusu državnega udara v Turčiji. Obisk ruskega predsednika v teh okoliščinah bi lahko bil za majhno Slovenijo in za njeno diplomacijo odlična priložnost, da poskuša zbližati Zahod in Rusijo,« je dejal Geržina.
Slovenska politika ne ve, kaj bi s Putinovim obiskom
Zunanjemu ministrstvu je tako predlagal, da bi slovenska diplomacija pripravila kratko besedilo in ga ponudila v sprejem ruski strani. V tem tekstu naj bi v nekaj stavkih izpostavili pomen in nujnost sodelovanja med Rusijo in Zahodom, saj – kot pravi veleposlanik – grožnje, povezane s terorizmom, vse postavljajo pred popolnoma nove izzive. Rusija se mora končno tudi zavedati, da nasprotnikov nima na Zahodu, temveč predvsem na svojem vzhodu. »S pripravo skupnega besedila bi slovenska diplomacija izkazala prodornost, samozavest, ambicioznost in pogum. Slovenija bi tako končno upravičila sloves države, ki ima dobre in prijateljske odnose tako z Rusijo kot z državami, s katerimi je skupaj v EU in Natu. Bila bi lahko res most med Rusijo in Zahodom.« Vršič bi tako lahko bil po Geržinovem prepričanju v prihodnje ne le prizorišče komemoracije za ruskimi ujetniki, temveč »kraj vsakoletnega evropskega zbliževanja z Rusijo«. Vendar vrh zunanjega ministrstva za njegovo pobudo ni imel posluha in mu nanjo sploh ni odgovoril.
Grošelj: Ne vemo prav dobro, kaj bi
Tudi obrambni analitik Klemen Grošelj ocenjuje, da slovenska politika ne ve prav dobro, kaj bi naredila s Putinovim obiskom. Zaostrovanje med Natom in Rusijo naša politika dojema kot še eno od zaostrovanj v svetu, pri tem pa pozablja, da je Rusija država, ki ima približno 1800 strateških jedrskih bojnih glav. »Rusija je velika sila in ima poleg ZDA kapacitete, da lahko naš planet tudi uniči,« pravi Grošelj. Kot drugo težavo izpostavlja to, da naša politika odnos z Rusijo obravnava kot enega od zunanjepolitičnih odnosov. »Preprosto ne more biti tako, saj gre za odnos z eno od velikih sil. Lahko da gre pri Putinovem obisku za pietetni, ceremonialni dogodek, vendar v Slovenijo prihaja predsednik države, ki danes pomembno sooblikuje bližnjevzhodno krizo. Kot smo videli v minulih mesecih, tamkajšnje dogajanje zelo močno vpliva na ves Balkan in na Slovenijo.« Po Grošljevem prepričanju bi bilo torej zgrešeno, če bi Putinov prihod zreducirali le na neki ceremonialni obisk in ga ne bi izkoristili za vsebinske pogovore.
Janković: Ljubljana bo dodatno pridobila prepoznavnost
Ljubljanski župan Zoran Janković ocenjuje sobotni obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga označuje kot »trenutno največjega svetovnega voditelja«, kot izjemno pomemben za Ljubljano in Slovenijo. »Po eni strani gre za pietetni obisk, kjer bomo z odkritjem spomenika na Žalah izkazali spoštovanje padlim ruskim in sovjetskim vojakom v prvi in drugi svetovni vojni, po drugi strani pa bo to tudi priložnost za okrepitev sodelovanja med glavnima mestoma. Ljubljana, letošnja zelena prestolnica Evrope, bo s tako pomembnim obiskom dodatno pridobila prepoznavnost, saj bodo oči svetovne javnosti uprte v nas,« je prepričan Janković.
Kako pa Putinov obisk vidijo slovenski gospodarstveniki, za katere je ruski trg zelo pomemben? »Državniška srečanja seveda lahko prispevajo k utrjevanju gospodarskih povezav,« so bili kratki v Krkini službi za odnose z javnostjo, kjer so precej obsežneje opisali svoje dosedanje dosežke na ruskem trgu. Da Putinov obisk slovenskemu gospodarstvu ne more škodovati, prej mu lahko koristi, meni Dušan Olaj, lastnik in direktor podjetja Duol, ki je tudi primer uspešnega poslovanja v Rusiji. Ne verjame sicer, da bi lahko omenjeni obisk slovenskemu gospodarstvu koristil neposredno s konkretnimi posli, saj je pietetne narave, »vsekakor pa je Rusija država, kjer se tovrstnim pristnim političnim stikom potem da velika teža tudi v gospodarskem poslovanju«.
