Kljub drugačnim napovedim se je minuli konec tedna pred katedralo v bavarskem Regensburgu zbrala le peščica demonstrantov v podporo iskalcem azila iz več balkanskih držav, ki jim grozi izgon iz Nemčije. Slednja je namreč Kosovo, Albanijo in Črno goro uvrstila med varne države lani, BiH, Srbijo in Makedonijo pa že leto pred tem, zato beguncem iz teh držav ne namerava zagotoviti zatočišča. Več kot 40 zavrnjenih prosilcev iz omenjenih držav, pretežno romskega rodu, se je zato pred izgonom zateklo v cerkev svetega Petra v omenjenem mestu na sotočju Donave in Regna ter napovedalo, da se iz nje ne bo umaknilo, dokler jim azil ne bo odobren, saj v svojih domovinah niso varni.
Po navedbah Jakoba Schötza, tiskovnega predstavnika lokalne škofije, cerkvene oblasti niso uradno odobrile zahteve neuslišanih azilantov za zatočišče v katedrali, z njimi pa so se še včeraj pogajali o preselitvi v župnišče, kjer so boljše higienske razmere. V cerkvi imajo na voljo samo stranišče, namenjeno vernikom in obiskovalcem, po tednu zasilnega bivanja v stranskem cerkvenem prostoru pa bi kar številčna skupina, v kateri so tudi otroci, potrebovala vsaj tuše. Vodstvo škofije, ki skrbi za prehrano in druge potrebe beguncev, tudi ni zaprosilo za policijsko pomoč ob zasedbi cerkve, ampak je raje sobotno in nedeljsko mašo organiziralo v drugi cerkvi, samo katedralo pa zaprlo za obiskovalce, da ne bi prišlo do neljubih incidentov. Teh za zdaj še ni bilo, saj je policija zabeležila le glasnejšo izmenjavo mnenj med nekim podpornikom nesojenih azilantov in mimoidočim pred cerkvijo.
V zadnjih letih je več tisoč beguncev v Nemčiji poiskalo začasno zatočišče v tamkajšnjih cerkvah. Tako imenovani cerkveni azil ščiti tudi nemška zakonodaja, sama država pa ga tolerira zlasti v primeru, ko gre za posamezne družine in če ni politično motiviran. Po navedbah nemških medijev trenutno kar 284 cerkev ponuja azil skupaj več kot 450 osebam, med njimi 108 otrokom. Romi so lani poiskali podobno zatočišče pred izgonom v katedrali svetega Mihaela v Hamburgu in tam ostali dlje kot mesec dni, dokler jim mestne oblasti niso zagotovile drugega pribežališča ter nemške oblasti nekaj mesecev kasneje dosegle z njimi kompromis, po katerem je pet družin lahko ostalo v Nemčiji, dve pa sta se morali vrniti v svojo državo.
V Regensburgu so zdaj romske družine iz Albanije, Kosova in Makedonije, ki so pred tem bivale v bližnjem begunskem centru pri Ingolstadtu in so jim oblasti zavrnile prošnjo za azil, ker prihajajo iz za Nemčijo po novem varnih držav. de