Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini v letih 2016 in 2017 je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, sprva objavilo z nekajmesečno zamudo, zdaj pa ga bodo celo preklicali, zakaj natančno, še niso razkrili. »Gre za prvo leto črpanja kohezijskih sredstev, zato so se nekateri postopki nekoliko podaljšali,« so redkobesedni na ministrstvu. Preklic razpisa bodo sicer objavili v petkovem uradnem listu.
Denarja za nazaj jim ne bi vrnili
Kot ogorčeno pravi Andrej Prpič, uradni zastopnik Frankfurtskega, Düsseldorfskega in Nürnberškega sejma, je Spirit s tokratnim razpisom podjetja »nategnil«, na suho. »V preteklosti so namreč razpise objavljali med aprilom in julijem, veljali pa so za vse sejme v tekočem letu,« pove Prpič in doda, da letos ni tako, saj besedilo razpisa povračila stroškov za nazaj ne predvideva.
»Denarja za nazaj razstavljalci ne bodo dobili, problem pa je tudi s tistimi sejmi, ki še pridejo, saj so podjetja morala za večino sejmov, ki bodo na sporedu od septembra do decembra letos, že plačati najem razstavnega prostora,« pojasnjuje sogovornik. Stroški najema razstavnega prostora in postavitve stojnice na sejmih v tujini so običajno od 350 in 500 evrov na kvadratni meter, minimum razstavnega prostora pa je praviloma postavljen pri devetih kvadratnih metrih.
Vprašljiv kriterij izbire podjetij
Zanimiva je tudi razporeditev finančnih sredstev, kot jo predvideva razpis. Za obe leti (2016 in 2017) je namreč predviden enak znesek denarja – 1,5 milijona evrov. »In to kljub temu da bi v letošnjem letu dejansko financirali le tri mesece oziroma še manj, saj je sezona strokovnih sejmov v tujini od januarja do julija ter od septembra do konca novembra,« opozarja Prpič. Na naše vprašanje, zakaj takšna razlika v intenzivnosti financiranja obeh obdobij, nam z ministrstva niso odgovorili.
Prav tako se Prpiču zdi nekoliko sporen kriterij izbire podjetij, ki bi bila upravičena do evropskega denarja. »V razpisu je na več mestih poudarjeno, da gre za pomoč podjetjem pri prodoru na tuje trge. A ker bonitetna ocena podjetja obsega štirideset odstotkov skupne ocene, lahko na razpisu uspe le uveljavljenim podjetjem, mlada in manjša podjetja pa se bodo morala obrisati pod nosom,« je kritičen. Po mnenju ministrstva pa je bonitetna ocena ključna. »Dokazuje, da podjetje posluje dobro in da ima možnost poslovati na tujih trgih,« so pojasnili.
