Projekcije znižanja gospodarske rasti po brexitu so manj črnoglede

Za zdaj manjše negativne posledice

Vsaj po prvih projekcijah po referendumu, ki sta ju v minulih dneh objavila evropska komisija in MDS, bo negativni učinek na gospodarstvo vendarle precejšen, čeprav ne tako katastrofičen, kot se je omenjalo med referendumsko kampanjo na Otoku. Obe instituciji sta za letos in prihodnje leto znižali napoved gospodarske rasti. Napoved svetovne gospodarske rasti so za letos zmanjšali za 0,1 odstotka (na 3,1 odstotka), za Veliko Britanijo pa za 0,2 odstotne točke (na 1,7 odstotka), medtem ko naj bi se britansko gospodarstvo za prihodnje leto skrčilo za 0,9 odstotka BDP. V primerjavi s številnimi črnogledimi napovedmi, da Veliko Britanijo čaka recesija, je ta napoved do nje precej prijaznejša. V MDS so pred referendumom nameravali povečati napoved svetovne gospodarske rasti, vendar so jo popravili navzdol zaradi negotovosti tako na političnem in gospodarskem kot evropskem institucionalnem področju.

Napovedi gospodarske rasti je z blagim in resnejšim scenarijem revidirala tudi evropska komisija, v obeh je rast prav tako precej manjša od špekulacij pred referendumom. Letos bi bila rast v evrskem območju med 1,5 in 1,6 odstotka BDP (napovedana je bila 1,7-odstotna gospodarska rast), rast v Veliki Britaniji pa med 1,1 in 1,6 odstotka BDP (napovedana je bila 1,8-odstotna gospodarska rast). Nobeden od scenarijev evropske komisije ne vsebuje predpostavke, da bi Velika Britanija in EU sklenili nov trgovinski sporazum, potem ko bi moral London zapustiti skupni evropski trg.

Precedens kot negotovost

A zakaj so napovedi o padcu gospodarske rasti v Veliki Britaniji manj črnoglede kot v času kampanje? »Glavna težava je v tem, da je brexit precedens, sam postopek izključitve iz EU pa bo dolgotrajen in je še vedno poln neznank. Številna podjetja bodo pred investiranjem v Veliko Britanijo logično počakala na razčiščenje zgodbe,« razlaga Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine Alta in vodja oddelka analiz v družbi Alta Invest. Po njegovem mnenju je jasno, da bodo zaradi brexita nekatera podjetja opustila svoje investicijske načrte za Veliko Britanijo, saj bodo raje investirale v države z dostopom do enotnega trga.

»Na drugi strani pa bodo druga podjetja ravno zaradi šibkejše valute videla priložnost v Veliki Britaniji. Spomniti velja, da smo šele na začetku ločitve. Velika Britanija je in bo še nekaj časa del enotnega trga. Šele čas bo pokazal, kako močno bo brexit udaril po ekonomijah Velike Britanije in EU, prilagoditve napovedi pa bodo torej še sledile,« ocenjuje Stanovnik.

Po mnenju dr. Jureta Stojana, direktorja za raziskave in razvoj na Inštitutu za strateške rešitve, ni nič posebnega, da institucije sredi poletja spreminjajo svoje gospodarske napovedi. »Statistiki so pač objavili nove podatke o rasti – ko so jih ekonomisti vstavili v svoje modele, so se rezultati spremenili. Seveda pa letošnje poletje ni običajno in čeprav bi MDS tudi brez brexita dopolnil svoje napovedi, jih je tokrat toliko bolj. Zdi se, da manj iz statističnih razlogov kot iz političnih. Napovedi pač nikoli niso nevtralne,« pravi Stojan. »Če slišimo napoved, da nas čaka kriza, potem bomo zmanjšali porabo in s tem tudi sami prispevali k temu, da se bo črnogleda napoved uresničila. Prav zato so britanski nasprotniki EU v tednih pred referendumom tako glasno protestirali, češ da so uradne institucije sejale paniko in brez prave podlage strašile ljudi. MDS se zato mora braniti, da je objektiven: čeprav se niso uresničili najbolj katastrofalni strahovi, pa ni dvoma, da je brexit vsaj na kratek rok povzročil veliko gospodarsko škodo,« sklene Stojan.