Nova otoška premierka Theresa May je v zelo kratkem času naredila zelo veliko. Veliko več kot njeni predhodniki. Potem ko je v manj kot 24 urah reorganizirala vlado, je že obiskala Škotsko in Wales, jutri pa potuje v Berlin in Pariz.
To, kar je najbolj neverjetno samo pet dni po primopredaji oblasti v Britaniji, je, kako zelo star, nepomemben in Britaniji škodljiv je že videti šestletni Cameronov režim, od katerega ostaja ključni res samo še brexit, na katerega spominjajo nekateri izmed sedmih brexitovcev, ki jim je Therera May dala ministrske položaje. Pod Cameronom je bilo v ministrskem delu vlade pet članov, ki so bili za odhod iz EU, in osemnajst, ki so bili za to, da Britanija ostane. Pod Mayevo je razmerje 16 proti 7 v prid ministrom, ki so bili proti brexitu.
Pometla je s cameronovci
Ženski spol je od Mayeve verjetno pričakoval več, saj je za samo tri odstotke (z 32 na 35) povišala število žensk v vladi. Z drugimi besedami: v vladi je samo ena ministrica več. To ne odraža 51 odstotkov ženskega prebivalstva Britanije, je pa blizu razmerju na direktorskih položajih stotih najbolj uspešnih britanskih podjetij, ki tvorijo borzni indeks FTSE: 26 odstotkov direktoric, 74 odstotkov direktorjev.
Je pa res, da so ženske zasedle pomembnejša ministrstva, kot so jih pod Cameronom. Natančni Britanci so tudi izračunali, da je Mayeva (samo) za dva odstotka (s sedem na devet) povišala število nebelih članov vlade, ki tvorijo okoli štirinajst odstotkov otoškega prebivalstva. Konkretno rečeno: v vladi sta samo dva nebela člana. Zelo opazna in ključna sprememba med dosedanjo Cameronovo vlado, ki so ji kritiki očitali, da je vlada elit, in vlado Therese May je število ministrov in ministric, ki so končali elitistični univerzi Oxford in Cambridge, »valilnici« vladajočega razreda. V Cameronovi vladi jih je bilo 64 odstotkov, v vladi Therese May jih je manj kot pol (48 %). Še vedno veliko preveč, pravijo kritiki, saj na Oxfordu in Cambridgeu diplomira samo en odstotek Otočanov. Najbolj opazno v novi vladi pa je to, s kako veliko metlo je Mayeva pometla iz vlade vse ministre in druge, ki so bili Cameronovi osebni prijatelji in politični zavezniki.
Brexitski trije mušketirji
Mnogi mislijo, da si je kljub temu odločnemu začetku naprej nakopala veliko težav, ker je presodila, da je morala v vlado imenovati tri »mušketirje« brexita: Borisa Johnsona, Davida Davisa in Liama Foxa, ki bodo imeli poleg nje glavno besedo v pogajanjih o brexitu. Ta utegnejo – po besedah novega proevropskega finančnega ministra (v Cameronovi vladi je bil zunanji minister) Philippa Hammonda – trajati šest let. Mayeva bo potrebovala veliko več kot udrihajočo torbico, s katero naj bi na sejah vlade delala red njena edina predhodnica na premierskem položaju Margaret Thatcher, ki so se je bali vsi ministri po vrsti, da bi jo ministri ubogali. Evroskeptično jedro v vladajoči konservativni stranki je zelo močno in zelo nezadovoljno, ker sta tako nova premierka kot finančni minister (po rangu najvišji med ministri) politika, ki sta bila proti brexitu. Po njihovem so zmagovalci vojne, ki izgubljajo v miru. In že grozijo, da bi vsako odlašanje s sprožanjem brexita prineslo obnovitev vojne (šest mesecev so pripravljeni sprejeti, več pa ne). Ni presenetljivo, da so evroskeptiki z desničarskega krila stranke, ki mu niti malo ne ugajajo premierkine napovedi o tem, da bo hkrati z brexitom poskrbela za Britanijo, ki bo dobra za vse, ne pa samo za bogato vplivno privilegirano peščico. Medeni tedni nove premierke Therese May utegnejo biti zelo kratki.
