Najmanj dvema družinama iz Iraka in Sirije, v katerih so tudi majhni otroci, se je minuli mesec zgodilo, da so ob preselitvi iz azilnega doma v integracijsko hišo v Mariboru začeli tolči lakoto. Ostali so brez oskrbe, zato so občasno – po naših informacijah – morali prositi za hrano.
Po uradni pridobitvi statusa begunca in izselitvi iz azilnega doma namreč begunci, če nimajo svojih sredstev za preživljanje, čakajo na pridobitev socialne pomoči. Čas med prošnjo za pomoč in nakazilom prvega obroka pa traja najmanj mesec dni, včasih celo mesec in pol. V vmesnem času so se morali begunci iz Sirije in Iraka zato »znajti«. Od upravitelja integracijske hiše so prejeli paket, ki ga je pripravil Rdeči križ. Nevladne organizacije, med njimi Slovenska filantropija ter društvo NiLu, pa so se organizirale in začele reševati situacijo. Dostavljati so začeli hrano, higienske pripomočke, posteljnino. Eden od družinskih očetov je sicer dejal, da bi lahko preživeli tudi samo ob kruhu in vodi, če ne bi bilo drugega. »A otroci ne morejo vsak dan jesti le kruha in piti vode,« menijo naši sogovorniki.
Končno, večerja...
Problem je sistemski. Država nekatere begunce sprejme, v okviru premestitvenih kvot jih celo sama pripelje v Slovenijo, in jim podeli status begunca. Takšni sta tudi omenjeni družini. A potem jih za mesec ali celo mesec in pol pusti »na hladnem«.
To se je po naših informacijah ob preselitvi iz azilnega doma doslej zgodilo že več deset beguncem. Predstavnica NiLu Barbara Novak je tako v Mariboru organizirala dostavo zelenjave in druge hrane ter potrebščin. Drugi mariborski aktivist, ki ni želel biti imenovan, pa je obe družini ob koncu ramadana peljal na večerjo. »Videl sem, kako ubogi so, in moja dolžnost je bila, da jih nahranim,« nam je povedal med kazanjem fotografij nasmejanih obrazov svojih gostov v eni od mariborskih restavracij. Denarno pomoč jim je iz lastnih sredstev izplačala tudi Slovenska filantropija.
Kako je mogoče, da država ne poskrbi niti za peščico beguncev – niti za tiste, ki jih je sama pripeljala v državo – in jim v vmesnem času ne zagotovi sistemske pomoči? Problem je nov, bil pa je pričakovan. Letos pozimi se je namreč spremenil zakon o mednarodni zaščiti. Begunci, ki so pravkar dobili status mednarodne zaščite, v Sloveniji niso več upravičeni do enkratne denarne pomoči. Ta pa je bila vsa leta doslej namenjena prav premoščanju časa med izselitvijo iz azilnega doma, kjer je za hrano poskrbljeno, in prejemom prvega obroka redne socialne pomoči. Prejšnji zakon je premostitev izrecno omogočal in enkratne denarne pomoči državi ni bilo »težko« izplačevati. Namenjena je bila prav temu, da begunci ne bi bili lačni, dokler jim birokratski aparat ne zagotovi redne socialne pomoči.
Že pozimi opozorila, da bo hudo
A ministrstvo za notranje zadeve je ob splošni zaostritvi azilne zakonodaje to »pomoč za premostitev« ukinilo in poslanci so ukinitev potrdili. Na to, da bodo zaradi ukinitve begunci ostali brez sredstev za preživljanje, so nevladne organizacije opozarjale že pred sprejemom novega zakona. »Strokovnjaki, ki delamo na področju mednarodne zaščite, se zavedamo, da bo predlagana sprememba prinesla hude težave v praksi,« so nevladne organizacije pod vodstvom Pravno-informacijskega centra opozorile ministrstvo. »Trenutnih 288,81 evra (toliko so begunci prejeli v skladu s prejšnjim zakonom, op. p.) je torej nujnih za preživetje beguncev v prvih tednih po priznanju statusa mednarodne zaščite. Nerazumno je pričakovati, da bi si osebe brez lastnih sredstev takojšnje financiranje lahko zagotovile drugače, na primer da bi nemudoma po priznanju statusa sklenile pogodbo o zaposlitvi in že prejele prvo plačo.« Nevladniki so še opozorili, da ukinitev enkratne denarne pomoči begunce po priznanju statusa postavlja v položaj hude socialne ogroženosti. Problem se bo po pričakovanjih še povečeval, saj iz Grčije in Italije Slovenija prevzema nove begunce, poleg tega pa prihajajo tudi po drugih poteh.
Nevladne organizacije sicer opozarjajo, da Slovenija z zakonodajnimi in praktičnimi ukrepi skuša begunce odvrniti od tega, da bi sploh prihajali v Slovenijo. V Evropski uniji je med politiki zakoreninjeno prepričanje, da izkazana skrb za begunce povzroči, da jih bo prihajalo vedno več. Če bo država do njih neprijazna, četudi na račun njihovega trpljenja, pa se bodo tej državi izogibali.
Ministrstvo za notranje zadeve na naša vprašanja v zvezi z ukinitvijo enkratne državne pomoči in humanitarne stiske, ki vlada v integracijski hiši, od minulega ponedeljka do včeraj zvečer ni odgovorilo.
