»Na nekaterih fakultetah so veseli in se trudijo, da bi nam vse razložili, na drugih pa ne vedo, kako izpeljati prijavni postopek,« pravi Zana Fabjan Blažič, aktivistka, ki prosilcem za azil pomaga pri integraciji v slovensko družbo. Tri mesece pred začetkom novega šolskega leta namreč prosilci za azil, ki želijo študirati, ugotavljajo, da odzivi fakultet niso enotni.
Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je lani že pred povečanim prihodom beguncev fakultete pozval, naj se pripravijo na sprejemanje beguncev v študijske programe. Teh sicer nikjer ne zavračajo, a videti je, da vse fakultete ne vedo povsem natančno, kako jih vključiti. »Ker s prosilci za azil (to je tistimi, ki šele prosijo za uradni status begunca, op. p.) na fakultetah še niso imeli izkušenj, nam včasih pravijo, da bi jih vključili v kvote, rezervirane za tuje študente, včasih pa, da naj se prijavijo enako kot slovenski državljani,« pravi naša sogovornica.
»Naj kar pridejo poslušat...«
Na fakulteti za računalništvo so nam zagotovili, da imajo v skladu z zakonom vsi prosilci za azil možnost študirati pri njih. Na medicinski fakulteti pa so prosilcem povedali, da se lahko vpišejo, a bodo morali najprej opraviti izpit iz slovenščine. »Predavanj v angleščini na mnogih fakultetah ni,« opozarja Fabjan-Blažičeva. Tam, kjer so, pa nastanejo novi zapleti, saj spadajo v programe za tujce, ti pa so večinoma plačljivi. »Ugotovili smo še, da je veliko odvisno od dobre volje profesorjev. Na FDV so nam denimo dejali, da so predavanja javna in da lahko kar pridejo poslušat, kar jih zanima,« dodaja.
Zakon o mednarodni zaščiti sicer prosilcem za azil pri vpisih na fakultete daje enake pravice kot državljanom. To je v integracijski politiki smiselno, saj so mladi begunci motivirani za vključevanje v družbo s študijem in pozneje z zaposlitvijo.
Na zakon o mednarodni zaščiti se je 17. septembra lani v pismu fakultetam, članicam ljubljanske univerze, skliceval tudi rektor Svetlik. »Na nekaterih članicah ste že aktivno pristopili k nudenju pomoči beguncem. Na primer na Filozofski fakulteti z organiziranjem tečajev slovenščine in na Pravni fakulteti z nudenjem brezplačne pravne pomoči,« je zapisal Svetlik. »V sodelovanju z resornim ministrstvom pa lahko najdemo še kakšno možnost integracije.« Svetlik je v pismu omenil možnost uvedbe »pripravljalnega leta« za begunce, v katerem bi ti že pridobili status študenta.
Na FF bi izobraževali begunske prevajalce
»Prevzeli smo odgovornost, da se aktivno in sodelovalno odzovemo na begunsko problematiko in omogočimo vključevanje begunskih študentov in akademikov v Univerzo v Ljubljani in na slovenske univerze,« nam je v sredo zagotovila prorektorica UL, profesorica Tanja Mihalič. Takšen predlog so posredovali tudi rektorski konferenci in ta ga je sprejela. UL se je pridružila tudi evropski univerzitetni pobudi Refugees Welcome Map (Zemljevid dobrodošlice za beguce). »Pripravljamo pa spremembe za dejansko vključevanje beguncev oziroma oseb z mednarodno zaščito v študij ter 'vhodno okno' za potencialne kandidate na spletni strani Univerze v Ljubljani,« je še zagotovila Mihaličeva.
Tudi sicer je univerzitetno okolje naklonjeno beguncem. Na Filozofski fakulteti so rektorju predlagali brezplačen študij zanje, omilitev pogojev dokazovanja pretekle izobrazbe (zaradi vojn so begunci velikokrat brez dokumentacije o izobrazbi), pa tudi širitev programa izmenjave študentov Erasmus na tiste s kriznih območij. Na FF so predvideli, da bo zaradi migracij v Evropo v prihodnjih letih Slovenija potrebovala več antropologov, sociologov in tolmačev, ki poznajo druge kulture. Torej bi bili begunci za te študije na FF primerni.
Uradnih podatkov o novih vpisih prosilcev za azil še ni, prav tako ne podatkov o prijavah beguncev s statusom. Ker je večina prosilcev prišla v Slovenijo januarja in februarja, so večinoma zamudili prvi prijavni rok in se bodo verjetno prijavljali na prosta mesta, ki bodo znana 19. avgusta, v drugem prijavnem roku.
