Nepričakovan, drzen in taktično zelo bistro izdelan napad Chrisa Frooma na spustu z vrha zadnjega sobotnega prelaza Peyresourde do cilja v Bagneres de Luchon je bil vrhunec tridnevnega dogajanja kolesarske dirke Tour de France v Pirenejih. Branilec lovorike skupnega zmagovalca je napadel tam, kjer je večina doslej mislila, da je njegova šibkejša plat. Kljub dvema izredno zahtevnima gorskima etapama z več kot 10.000 metri višinske razlike, v hudi vročini in toči, je 16 pridobljenih sekund tudi časovna prednost nosilca rumene majice. Prvo deseterico po devetih dneh loči le minuta.
»Bilo je spontano. Za zabavo. Znova sem se počutil kot otrok in pognal kolo, kolikor je šlo. Ne bi rekel, da je bila akcija velika loterija,« se je po sobotni akciji razgovoril Chris Froome. V dolino je divjal s prvino Mohoričeve »žuželke«, ki jo je mladi slovenski kolesar uporabil v lovu mavrične majice. Gre za element poganjanja pedalov v najbolj aerodinamičnem položaju. Froome se je je naučil na pripravah od Poljaka Kwiatkowskega. Akcija pa ni zgolj igra navdiha, kot je priznal šef Dave Brailsford. »Tudi element presenečenja je del kolesarstva. Ne gre samo za fizično moč. Pripravljenih imamo več stvari, kot ljudje mislijo,« pravi Brailsford, možgani nebeških.
Froome je v nedeljo v zaključnem vzponu do gorskega centra Andorra Arcalis (2240 metrov) v nevihti s točo le držal stik z bližnjimi tekmeci: mladim Britancem Adamom Yatesom (Orica) in Nairom Quintano (Movistar). Pričakovanega napada, kot v lanski izvedbi, ni bilo: »Ni bilo lahko, pa še vremenske skrajnosti povrhu. Čakal sem napad Quintane. Zadovoljen sem, da sem še v rumeni. Zahvala gre mojim pomočnikom.« Froomu v zaključku ostane skoraj toliko pomočnikov, kolikor je drugih konkurentov. »Moji pomočniki umirajo zame in tudi do njih čutim odgovornost, da nekaj naredim,« dodaja Froome, ki je požel pozornost tudi z nokavtom navijača, ki je preblizu opletal s (kolumbijsko) zastavo. Kazen 200 švicarskih frankov je minimalna. Napetega ozračja sovražno nastrojenih navijačev z lanskega Toura se očitno ne boji.
Večini drugih velikih tekmecev ostane le boj za del obrobne pozornosti, kot je bila včerajšnja zmaga Toma Dumoulina (Giant-Alpecin) s pomočjo ubežne akcije. Izmed slovenskih »kapetanov« gre dobro Lampreju. Louis Meintjes le malo zaostaja za belo majico Yatesa, Rui Costa je bil drugi v etapi. Po drugi plati je Alberto Contador včeraj sredi etape zaradi slabega počutja celo že obupal. Slovenska četverica Borut Božič, Kristijan Koren, Luka Pibernik in Jan Polanc je preživela Pireneje zelo podobno. »V soboto sem se še boril, da bi uspel priti med ubežnike, a do vznožja legendarnega Tourmaleta niso pustili, potem se je itak vse razbilo. Sky ima vse pod kontrolo. Nam ostane le 'gruppetto' lepo do cilja,« je pirenejske kraljevske etape povzel najmlajši Luka Pibernik.
