Virus zika se prenaša na ljudi s pikom okuženega komarja ščitarja, znani pa so tudi primeri prenosa okužbe s spolnimi odnosi, prejemom okužene krvi ter prek okužene matere na plod. Na mestu je vprašanje, ali se lahko okužba prenese tudi pri dojenju.
V zvezi s tem so pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) izdali priporočilo, naj ženske ne glede na to, da pri njih obstaja sum, da so okužene z virusom zika, da je ta okužba potrjena ter da živijo ali so potovale po območjih, kjer razsaja virus, novorojenčke in dojenčke dojijo, kot priporočajo splošne smernice o dojenju. Ženske naj torej začnejo dojiti že v uri po porodu, otrok naj prvih šest mesecev uživa izključno materino mleko, ob uvajanju druge hrane pa naj otroka dojijo še do starosti dveh let ali tudi kasneje.
Koristi dojenja
Dokazano je, da imajo otroci, ki so dojeni daljše časovno obdobje, nižjo umrljivost zaradi nalezljivih bolezni, manj težav pri obliki čeljusti in višjo inteligenco v primerjavi z otroki, ki so bili dojeni krajše obdobje ali pa sploh ne. Dojenje prav tako koristi materi: prepreči lahko raka dojk, omogoči večje časovne razmike med nosečnostmi ter znižuje tveganje razvoja sladkorne bolezni in raka na jajčnikih, navajajo pri SZO. Ocenjujejo, da dojenje vsako leto prepreči 823.000 smrti otrok in 20.000 smrti žensk zaradi raka dojk.
Pri treh ženskah, ki so bile okužene z virusom zika in so imele izražene simptome okužbe, so v mleku potrdili prisotnost virusa. To pomeni, da bi se lahko virus na otroka prenesel tudi z uživanjem materinega mleka. Vendar do zdaj takega primera še niso zabeležili, prav tako še ne vemo, kako se virus v materinem mleku obnaša. Čeprav je znano, da lahko virus pri okuženih povzroči nevrološke zaplete, do zdaj niso potrdili nevrološkega zapleta pri otrocih, starih do dve leti, ki so se okužili z ziko po rojstvu. V luči vseh teh znanih podatkov pri SZO ocenjujejo, da koristi dojenja za otroka in mater pretehtajo morebitno tveganje, da se otrok prek materinega mleka okuži z ziko.
Drugi primer okužbe slovenskega državljana
Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa so v začetku tedna sporočili, da so potrdili že drugi primer okužbe z ziko pri slovenskem državljanu. Z ziko se je okužil v Srednji Ameriki, a so znaki bolezni izzveneli še pred vrnitvijo v Slovenijo in obolela oseba ne predstavlja tveganja za javno zdravje.
Zaradi pogostejšega potovanja na območja Južne in Srednje Amerike ter Karibskega otočja, kjer se že več mesecev soočajo z virusom zika, lahko v prihodnjih dveh mesecih pričakujemo več vnesenih primerov okužb s tem virusom. Na NIJZ potnikom v te države svetujejo preventivno ravnanje in primerno zaščito: natančno naj se pozanimajo o stanju v državi, nosečnicam in ženskam, ki načrtujejo nosečnost, pa odsvetujejo obisk olimpijskih in paraolimpijskih iger ter območij z epidemijo virusa zika. Priporočajo, da moški po vrnitvi z območij, kjer je virus zika, z namenom zaščite noseče partnerice in razvijajočega se ploda dosledno uporabljajo kondom do konca nosečnosti. Priporočajo, da se moški po vrnitvi z območij, kjer je prisoten virus zika, izogibajo spolnim odnosom brez kondoma dva meseca, tudi če partnerica ni noseča.
Edina možna zaščita pred boleznijo je zaščita pred piki komarjev: z obleko, repelenti in zaščitnimi mrežami (komarniki). Okužba pogosto poteka povsem brez kakršnih koli simptomov – z virusom se okužimo, bolezenski znaki (vročina, slabo počutje) pa se ne pojavijo. Potek bolezni je pri večini obolelih lahek, težave z zdravjem običajno izzvenijo v nekaj dneh ali največ po enem tednu. Okužba z virusom zika je posebno nevarna za nosečnice, saj je povezana s slabimi izidi nosečnosti (splav) in resnimi posledicami pri plodu (mikrocefalija).
Več priporočil za obiskovalce olimpijskih iger je na spletni strani NIJZ. lo
