V Braziliji primerov okužb z ziko ne štejejo več, ocenjujejo pa, da je zbolelo najmanj pol milijona do poldrugi milijon ljudi, navaja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).
Ob izbruhih okužb so v Braziliji in Salvadorju začeli poročati tudi o porastu prirojenih nepravilnosti živčnega sistema pri otrocih, predvsem mikrocefalije in Guillain-Barréjevega sindroma. Mikrocefalijo povzroči razvojna nepravilnost možganov, zaradi česar se otrok rodi z majhno glavo. Guillain-Barréjev sindrom pa je redka avtoimunska bolezen, ko imunski sistem napade periferni živčni sistem, zaradi česar mišice oslabijo in bolnik izgubi občutja v rokah in nogah za bolečino, dotik in temperaturo. Tako so v Braziliji med januarjem in novembrom 2015 registrirali 1708 primerov otrok, rojenih z Guillain-Barréjevim sindromom. Konec januarja letos so poročali o 4180 primerih suma na mikrocefalijo; pri 270 primerih so diagnozo potrdili, 462 primerov so izločili, 3448 primerov pa še pregledujejo.
Že samo do sedaj potrjenih primerov mikrocefalije je neprimerljivo več, kot so je v Braziliji potrdili v prejšnjih letih – v povprečju se je s to nepravilnostjo rodilo 163 otrok na leto. Omeniti pa velja, da v večini brazilskih zveznih držav ob ziki razsajata tudi virusa denge in čikungunje, ki lahko ob okužbi matere prav tako povzročita nevrološke poškodbe pri plodu. O povečanju primerov mikrocefalije poročajo še na Martiniku, v Kolumbiji, Surinamu, Venezueli in Hondurasu.
Znanstveniki so začeli ponovno preiskovati tudi primere nevroloških motenj pri novorojenčkih v Francoski Polineziji v letih 2013 in 2014, ko so ob tedanjih izbruhih denge in zike poročali tudi o povečanem številu novorojenčkov s temi nepravilnostmi.
Okužba z virusom zika ni nekaj novega. Virus so prvič identificirali pri opici v Ugandi leta 1947, pri človeku pa leta 1952. V naslednjih desetletjih je le redko povzročal obolenja pri človeku, večinoma v afriških in azijskih državah v dokaj ozkem pasu ob ekvatorju. Okuženi so zboleli z blagimi težavami, kroženje virusa pa je bilo večinoma omejeno. Prve večje izbruhe okužb so zabeležili leta 2007 in 2013 v Mikroneziji ter Francoski Polineziji. Območje virusa se je nato eksplozivno širilo.
Do 12. februarja letos je o avtohtonem prenosu virusa poročalo 39 držav, dokazi o lokalnem prenosu virusa pa prihajajo še iz šestih držav, navaja SZO. O prinesenih primerih okužbe poročajo v ZDA, nekaterih evropskih državah, tudi v Sloveniji, ter nekaterih azijskih in pacifiških državah, kjer komar ščitar ne živi.
Virus zika poznamo 50 let
Čeprav virus zika poznamo že petdeset let, o njem ne vemo veliko. Razlog: v preteklosti človeku vsaj na videz ni predstavljal resne grožnje. Do leta 2013 so okužbo z virusom povezovali zgolj z blagimi nekaj dni trajajočimi sindromi, predvsem vročino, kožnimi izpuščaji, težavami z očmi, bolečinami v mišicah in sklepih ter slabim počutjem in glavobolom. Večina okuženih, 80 odstotkov, teh znakov sploh ne razvije in okužbo preboli nevede. Ker zika ni bil grožnja, zoper njega niso razvijali cepiv ali zdravil. Tako danes, ko je situacija popolnoma drugačna, nimamo na voljo učinkovitega sredstva proti okužbi.
Virus zika je trenutno glavna prioriteta številnih držav, kjer virus kroži, v državah, kjer komar ščitar ne domuje, pa zremo na drugo stran sveta s strahom, da bo virus prišel tudi do nas. »Stanje je zelo resno, saj obstaja možnost, da se okužba prek komarjev razširi še na druge države, prebivalci na novo okuženih območij pa še niso razvili imunske zaščite, prav tako zoper virus nimamo cepiva, zdravila niti hitrih diagnostičnih testov,« se globalne grožnje zaveda Margaret Chan, generalna direktorica SZO, ki je 1. februarja povečanje števila nevroloških motenj pri novorojenčkih v povezavi z izbruhi okužb zike opredelila kot »mednarodno javnozdravstveno nujno stanje«. Če bodo povezavo potrdili, bi to lahko imelo za države, kjer kroži zika, resne socialne posledice, ugotavljajo pri SZO.
Omeniti velja tudi, da je širjenje virusa zika le del težav z boleznimi, ki jih prenašajo komarji: tako v zadnjih letih opažajo, da se je več tropskih bolezni (denga in čikungunja) razširilo na območja, kjer ljudje za njimi nikoli niso obolevali. Raziskovalci ne vedo, zakaj se to dogaja, menijo pa, da je nekako povezano z vse bolj množičnim globalnim turizmom in segrevanjem ozračja, kar širi življenjski prostor komarja. Preučujejo tudi, ali ni zika morda mutiral in se zato lažje širi na človeka. Situacijo dodatno otežujejo ugotovitve, da se je komar ščitar v zadnjih desetletjih z lahkoto prilagodil na spremembe v okolju. Tako naravnost »cveti« na urbanih območjih, predvsem v revnih predelih, kjer je veliko smeti in ni vodovoda. Za razmnoževanje potrebuje zelo majhno količino stoječe vode, zadošča mu na primer voda v odvrženem zamašku steklenice. To vse zmanjšuje učinkovitost ukrepov za zatiranje populacije komarjev.
Trenutno se z iskanjem cepiva ukvarja vsaj 15 podjetij ali raziskovalnih skupin po svetu. Med njimi so tudi raziskovalci Svetovnega referenčnega centra za nove viruse in viruse, ki jih prenašajo komarji in klopi, na teksaški univerzi, ZDA. Prav vsi zaposleni se že nekaj mesecev ukvarjajo z ziko: izvajajo študije, kako bolje diagnosticirati okužbo, iščejo potrditev povezave med ziko in mikrocefalijo, okužbo testirajo na miših in človeku podobnih opicah, da preučujejo, ali okužba z ziko vzpostavi zaščito pred prihodnjimi okužbami, kot se to zgodi pri cepljenju proti številnim nalezljivim boleznim. Kot so povedali za ameriške medije, zika ne mutira zelo hitro, kot denimo virus hiv ali virusi gripe, in bi zato cepivo lahko bilo učinkovito, ne vemo pa še, katero vrsto imunskega odziva naj cepivo sproži pri cepljenih osebah. Kot ocenjuje SZO, smo od prvih kliničnih študij možnih cepiv oddaljeni vsaj še 18 mesecev.
Mikrocefalija
Ta trenutek pa je vendarle najbolj aktualno vprašanje, ali okužba nosečnice z virusom zika povzroči razvojne nepravilnosti pri plodu. Primeri otrok, rojenih s mikrocefalijo, v Braziliji tako časovno kot prostorsko sovpadajo z izbruhi okužb z virusom zika, vendar zgolj na tem podatku ne moremo utemeljiti povezave. Zanimiv je podatek, da so le pri šestih od 270 potrjenih primerov mikrocefalije v Braziliji potrdili povezavo z virusom zika. Tako sedaj v laboratorijih po svetu mrzlično raziskujejo: svoj delež so prispevali tudi slovenski znanstveniki, ki so potrdili prisotnost virusa zika v možganski skorji plodu po umetni prekinitvi nosečnosti pri ženski, ki se je z virusom zika okužila v Braziliji.
Potrditev povezave med okužbo in prirojenimi nevrološkimi nepravilnostmi je sicer vse več, a še vedno manj, kot je prstov na obeh rokah. Poleg tega še ne pomenijo končnega dokaza, da okužba z ziko res povzroča omenjene težave. Tako na primer pri ameriškem Centru za nadzor bolezni opozarjajo, da je bila mikrocefalija pri novorojenčkih do izbruha okužb z ziko v Braziliji slabo prepoznana in bi lahko porast primerov pripisali večji pozornosti zdravnikov na to motnjo zaradi obširnega medijskega poročanja in natančnih navodil zdravstvenih oblasti o sporočanju primerov. Iz Brazilije prav tako ne poročajo o drugih znakih, domnevno povezanih z ziko, kot so izguba sluha, bleda očesna makula in težave pri požiranju. Kot je povedala prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja slovenske raziskave, bo za dokončno potrditev povezave treba še počakati; med drugim je treba raziskati, kako na razvoj mikrocefalije vplivajo okoljski in drugi dejavniki.
Dokler o ziki ne bomo vedeli več, se bodo v ogroženih državah lahko zatekali le k agresivnemu zatiranju populacije komarjev, zaščiti pred piki komarjev z mrežami, primernimi oblačili in repelenti ter k drastičnim ukrepom, kot je nasvet ženskam v Kolumbiji, Dominikanski republiki, Ekvadorju, Salvadorju in Jamajki, naj do nadaljnjega raje ne zanosijo.
