Dosežek je prelomen, saj so raziskovalci doslej samo sumili na to povezavo, naši znanstveniki pa so prisotnost virusa zika v možganih ploda tudi potrdili. To je izjemen uspeh slovenske medicine in raziskovalcev, so poudarili vsi govorci na včerajšnji predstavitvi tega dosežka na ljubljanski medicinski fakulteti. Uspeh pa je predvsem posledica odličnega sodelovanja vseh vpletenih zdravnikov in raziskovalcev, znanja, dobrega dela ter tudi »kančka raziskovalne sreče«, kot se je izrazila prof. dr. Tatjana Avšič Županc iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja raziskave, saj so lahko pregledali prizadeti plod po umetni prekinitvi nosečnosti.

Natančno opravljene preiskave

Sredi oktobra lani so na Klinični oddelek za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana napotili 25-letno nosečnico zaradi suma na okvaro ploda; gospa je bila v 29. tednu nosečnosti. Z ultrazvočnim pregledom in drugimi preiskavami so potrdili zastoj rasti ploda in nepravilen razvoj glave. Da bi ugotovili vzrok teh nepravilnosti, so s preiskavami izključili genetske in druge možne vzroke in posumili, da gre za okužbo. »V tistem času še ni bilo poročil o okužbah z virusom zika,« je povedala doc. dr. Nataša Tul Mandić, predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo. Zato so nosečnico natančno izprašali o težavah, ki jih je imela ob koncu prvega trimesečja nosečnosti, ko je bila v Braziliji: težave so takrat pripisali virozi in sprva so tudi naši zdravniki menili, da je ta viroza za nosečnost nepomembna. Po preiskavah na Ginekološki kliniki se je gospa v 33-tednu nosečnosti odločila za umetno prekinitev nosečnosti, saj bi bilo nadaljevanje nosečnosti zanjo zelo travmatsko, napoved za otrokovo zdravje in razvoj pa zelo slaba.

»Ko se je gospa vrnila v Evropo, je bila že zdrava in ni bila nevarna za okolico,« je poudarila Tul Mandićeva. O njenem poreklu so, da bi zaščitili njeno identiteto, povedali le, da je iz Evrope. Gospa j soglašala, da na plodu opravijo raziskave in ugotovitve objavijo.

Tri krat manjši možgani

Kadar se nosečnost ne konča srečno, naredijo obdukcijo ploda, da ugotovijo vzrok težav, saj je to pomembno za morebitne naslednje nosečnosti. Patološke preiskave je naredil Jernej Mlakar, dr. med., specializant patologije na Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete, in potrdil nepopolno strukturo možganov in potrdil prisotnost virusa v možganih. Na osnovi izsledkov preiskav je Mlakar pomislili, da bi lahko šlo za okužbo z virusom zika in je, kot je povedala prof. dr. Mara Popović iz Inštituta za patologijo, svoje delo opravil brez napake. Pri obdukciji so ugotovili mikrocefalijo, saj je plod imel majhno glavo, in mikroencefalijo, majhne možgane, drugi deli plodu pa so bili brez okvar. »Možgani ploda so bili tri krat manjši in lažji od zdravih možganov plodu pri isti starosti,« je povedala. Poškodba možganov je bila tudi vina, saj možganska površina ni bila nagubana, prekatni sistem v možgani pa je bil razširjen. Kot vzrok za moten razvoj možganov so opredelili poškodbo možganskih celic z virusom zika v še ne popolnoma razviti možganski skorji. »Virus smo našli v živčnih celicah (nevronih) in ker te celice odlagajo kalcij, smo v možganski skorji odkrili skupke kalcija, ki so v bistvu odmrli nevroni,« je pojasnila profesorica Popović.

Na pragu velikega odkritja

Da bi dokončno dokazali prisotnost virusa zika, so vzorce tkiv poslali na Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete.

»Da smo blizu velikega odkritja, smo ugotovili, ko smo s preliminarnimi molekularnimi preiskavami potrdili visoko koncentracijo virusa v možganski skorji, ne pa tudi v posteljici in drugih tkivih plodu,« je povedala profesorica Avšič Županc. Zato so opravili še druge preiskav. Dokazali so, da se je okužba na plod prenesla z mame, saj so ugotovili vezavo protiteles na virus iz mamine krvi z virusom, ki so ga našli v živčnih celicah plodu. Da bi izključili okužbo z drugimi mikroorganizmi, ki povzročajo podobne zaplete in so prisotni v delu Brazilije, kjer se je gospa zadrževala, in najpogostejše mikroorganizme, ki lahko skozi posteljico okvarijo možgane plodu, so tkiva analizirali še na prisotnost denge, čikungunje, citomegalovirusa, virusa herpes simplex, rdečk, in drugih. Virus v možganskem tkivu so želeli tudi videti in so njegove delce uspeli prikazati z elektronskim mikroskopom; iz opisa virusa v literaturi so prav tako lahko potrdili, da gre za ziko. Nazadnje so tkivo obdelali še tako, da so dobili popoln vzorec virusa, kar je bil končni dokaz prisotnosti virusa zika v možganih plodu. To analizo je med božično-novoletnimi prazniki brezplačno opravilo podjetje Omega iz Ljubljane. Določili so tudi popoln genetski zapis virusa, ki je pokazal, da se je zika v Brazilijo razširil iz Francoske Polinezije.

Na končno potrditev bo treba še počakati

Odkritje slovenskih raziskovalcev pa je le eden od dokazov, da obstaja povezava med okužbo nosečnice z virusom zika in prehodom virusa skozi placento in okužbo ploda. Za dokončno potrditev bo treba še počakati; med drugim morajo raziskovalci po svetu raziskati, kako na razvoj mikrocefalije vplivajo okoljski in genetski dejavniki, je povedala Avšič Županceva.

Da gre za res vrhunski dosežek, priča tudi objava članka o raziskavi v ugledni reviji New England Journal of Medicine, ki ima najvišji faktor vpliva med medicinskimi revijami. Članek je bil objavljen minulo sredo, do objave pa novice o svojem dosežku niso smeli razkriti javnosti. Da so potrdili povezavo med okužbo z virusom Zika in mikrocefalijo, so sredi januarja letos sporočili tudi iz ameriškega Centra za nadzor bolezni, vendar svojih ugotovitev niso objavili v strokovni literaturi.