Z globalizacijo poslovanja teh mladih podjetij, še posebno na IT-področju, kjer je praktično vseeno, kje je podjetje registrirano, je tudi država na novi preizkušnji. Tu pridemo še do enega inverznega učinka – če se davki večajo, se v končni fazi pobere manj denarja, ne več. V tem trenutku je bistvena napaka razmišljanje, kako zmanjšati stroške, potrebujemo premislek, kako ustvarjati novo vrednost.
Država je v bistvu velika družba z neomejeno odgovornostjo v lasti in službi ljudi in njena naloga je skrbno upravljanje družbenega premoženja ter zagotavljanje infrastrukture za življenje in delovanje.
Njena naloga ni zagotavljanje delovnih mest, mora pa zagotoviti okvire učinkovitega delovanja gospodarstva in infrastrukture. Sprostitev trga dela je v tem trenutku najpomembnejši ukrep za povečanje dodane vrednosti. Še en inverzni učinek – če so pogoji zaposlovanja zelo obvezujoči, je dela za ljudi bistveno manj, ne več. Pa so ukrepi lahko povsem enostavni – zavod za zaposlovanje bi moral biti sposoben brezposelne »posoditi« podjetjem in posameznikom – za dve uri, za en dan, za en teden. Ta izposoja mora biti seveda manj ugodna od rednega delovnega razmerja. Bistveno je, da je postopek enostaven in fleksibilen.
Zelo pomembno je, da se naučimo pomena kapitala. Zmotno je razmišljanje, naj Slovenija ponudi mišice in znanje, kapital pa je lahko ali celo mora biti tuj, ker domačega tako in tako nimamo. Očitno smo pozabili modrost Levstikovega Martina Krpana, ki nas mora vedno znova opomniti, da moramo ravnati drugače, da je edina prava pot negovanje in razvoj domačega kapitala, ki dolgoročno pomeni obstoj in neodvisnost države. Seveda moramo biti odprti in fleksibilni kot na vseh drugih področjih, v Sloveniji imamo kar nekaj uspešnih primerov tujega kapitala in domačega znanja, ne smemo pa tega postavljati kot zveličavno formulo uspeha.
Kapital in podjetja v lasti finančnih združb stagnirajo, ker se ne zavedajo še enega inverznega učinka – če je osnovni moto njihovega delovanja dobiček, bo praviloma na dolgi rok dobička in uspeha manj.
Mladi so resnično naša prihodnost in treba jim je dati priložnost, da se pokažejo in da gredo korak naprej od stopnje, ki smo jo dosegli mi. Treba jim je dati zavest, da jim lahko uspe v svetovnem merilu, če imajo le voljo, zagon in nove ideje. Treba pa jim je dati tudi znanje o pomenu lastnega kapitala, samostojnosti in neodvisnosti, česar se danes ne zavedamo prav dobro.
Ali bomo res morali po nekaj več kot dvajsetih letih priznati, da nismo sposobni sami reševati svojih težav in da smo izgubili tako želeno neodvisnost? Gazele so hitre in predrzne, pa vendar je njihova bistvena vrlina, da so svobodne. Če želi Slovenija postati gazela, mora ohraniti svobodo pri odločitvah, zato pa se mora v trenutku prebuditi in začeti teči v pravo smer.
Dr. Jure Knez je strokovni direktor DEWESofta, zlate gazele 2012
dr. Jure Knez: Ali je Slovenija lahko gazela?
Slovenija je kot dokaj mlada država na velikih preizkušnjah. Na vseh področjih se vidi pomanjkanje izkušenj, kako premagovati težke ovire, ki so pred nami. Najbolj pomembna lekcija, ki se jo moramo naučiti, je nauk o inverznih učinkih. Že prvi inverzni učinek je zanimiv – le redko kdo postane premožen, če dela za denar in ne za veselje. V zadnjem letu sem srečal veliko mladih podjetnikov z izjemnimi idejami, z iskrico v očeh in neznansko željo po njihovi uresničitvi. Trenutne, čeprav velikodušne ponudbe industrijskih con za gradnjo obratov in kreditov z nizkimi obrestnimi merami ne izpolnjujejo potreb teh mladih upov. Ena pisarna, nekaj pomoči za zagon, prijazna beseda v pravem trenutku, odprta vrata in prav gotovo se bodo rojevali novi akrapoviči, boscaroli, zorniki…
