Na razpisu za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo za leti 2016 in 2017 razdelilo dva milijona evrov. Okrog 1,3 milijona je šlo za romska naselja v Prekmurju, preostalo za Krško, Črnomelj, Metliko in Grosuplje. Pri novomeški občini, prvi, ki je izpadla, je pisalo: »Ni dovolj sredstev.« Prijavili so se s 417.000 evrov vrednim projektom v delno legalnem naselju Brezje. Prenovili naj bi 30 let staro občinsko cesto, rekonstruirali priključek na državno cesto, postavili avtobusno postajališče, uredili 330 metrov javne razsvetljave v naselju in še 280 metrov razsvetljave v sosednjih Kamencah. Zadnji del je bil ocenjen kot neupravičen strošek, češ da ne gre za romsko naselje. Pa vendar, vloga novomeške občine je dobila 43 točk, občina Dobrovnik, zadnja na spisku »srečnic«, je dosegla tri točke več.
Novomeščane zavrnitev toliko bolj boli, ker že desetletja poslušajo, kako niso sposobni urediti romske problematike na domačem pragu. A ko za pomoč zaprosijo državo, jim ta obrne hrbet. Četudi bi šlo bolj za obliž na največjo rakavo rano celotne države, to je naselja Žabjak, ki ga od Brezja loči le cesta. Preden bi največje nelegalno naselje v državi kakor koli hoteli urejati, morajo zanj sprejeti prostorski akt. Vendar prostorske ureditve na razpis občina ni mogla prijaviti, ker bi šlo za neupravičen strošek. Med upravičene namene je ministrstvo namreč uvrstilo vodovodne sisteme, kanalizacijsko omrežje, elektrifikacijo strnjenih naselij, novogradnje ali rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti ter odkup zemljišč za ureditev in zaokrožitev naselij. Pravna podlaga sliši na ime uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike. Poleg tega je bilo jasno zapisano: na razpisu lahko kandidirajo občine, ki imajo komunalno neurejena strnjena bivališča Romov. Tako Žabjak izpade, še preden bi sploh lahko naredili prvi korak.
Zato dvom o ustreznosti razpisnih pogojev, na kar so Novomeščani opozarjali že v času trajanja razpisa, ni tako iz trte izvit. Macedoni ministrstvu očita, da je »prostorsko urejanje neupravičen strošek, medtem ko je razpis dovoljeval prenos in odkup nelegalnih pozidanih zemljišč, kar je s stališča pravne države nesprejemljivo«. A ministrstvo odgovarja: »Namen odkupa zemljišč je odškodnina lastnikom, katerih zemljišča so romski prebivalci zasedli na tak ali drugačen način.« Toda ali ne bi vendarle kazalo razmisliti o pripravi takšnih uredb in določil, ki bi omogočali tudi sofinanciranje »temeljev« in ne zgolj »fasade«?
Ni dvoma. Novomeški Žabjak je ena največjih slovenskih sramot. Nelegalno naselje brez vode in elektrike, kjer v barakah odrašča že (vsaj) tretja generacija in kjer družine živijo od socialnih pomoči, se že desetletja širi na tuji zemlji, večinoma na zemljiščih ministrstva za obrambo. Ministrstvo je sicer predlagalo brezplačni prenos zemljišč na občino, a šele potem, ko ta pripravi ustrezne prostorske akte. Toda župan Macedoni se ne da. Občina ne bo sprejela prostorsko in komunalno neurejenih zemljišč.
A četudi verjamemo novomeški oblasti, da se trudi voz premakniti naprej, je dejstvo, da ga brez pomoči države ne bo (z)mogla. Najprej bo pač treba na vsaki strani malce popustiti vrv in se najti na sredi. Da se bo romski voz sploh lahko začel premikati, pa četudi po polžje.
