Nekdanja ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je v torek osvojila dovolj delegatov, da bo po več kot osmih letih čakanja na julijski konvenciji demokratske stranke kot prva ženska v zgodovini ZDA prejela predsedniško nominacijo katere od obeh velikih strank.
Potem ko je leta 2008 do konca strankarskih volitev bila hud boj z Barackom Obamo in stisnjenih zob morala priznati poraz, se je letos položaj obrnil na glavo: do konca se je bojevala s senatorjem iz Vermonta Berniejem Sandersom, ki pa poraza še ni priznal. Dejal je, da se ne bo predal do čisto zadnjih volitev, ki bodo v torek v okrožju DC. A obenem je priznal, da je iz obstoječih volilnih številk težko sestaviti enačbo, ki bi pokazala njegovo zmago.
V iskanje enotnosti
»Danes postavljamo piko na i dolgemu potovanju... Dosegli smo mejnik, prvič v zgodovini bo ženska predsedniška kandidatka velike stranke,« je dejala Clintonova v Brooklynu, potem ko je zmagala v štirih od šestih zveznih držav, ki so volile v torek, preprečljivo tudi v največji Kaliforniji.
Zdaj pa jo čaka naloga, da poskusi poenotiti stranko, predvsem njene volilce, potem ko je dolg in vse bolj začinjen volilni boj pustil vidne posledice v obliki vse večje razklanosti med privrženci obeh taborov. A še pred tem bo morala počakati, kaj bo storil Sanders. Ta je pred torkovimi volitvami napovedoval boj vse do strankine julijske konvencije v Filadelfiji in boj za glasove superdelgatov, s katerimi bi lahko zmagal. Po torkovih porazih, zlasti v Kaliforniji, pa je verjetneje, da bo vendarle storil korak, kakršnega je morala leta 2008 tudi Clintonova. Tudi takrat se je veliko ugibalo, ali bo hud boj med Obamo in Clintonovo predstavljal težave za Obamo. Na koncu so se rane iz strankarskih volitev precej hitro zacelile in ZDA so dobile prvega temnopoltega predsednika.
Trump bo govoril o vsem, kar naj bi bilo narobe s Clintonovima
Clintonova se je takoj po razglasitvi zmage, kar je storila v newyorškem Brooklynu, obrnila k splošnim volitvam, ki bodo 8. novembra, in napadla republikanskega tekmeca Donalda Trumpa. Ta je vmes zakuhal nov problem za republikance z rasistično opazko na račun sodnika mehiškega rodu, ki vodi primer v tožbi proti Trumpu zaradi njegove univerze. Opazka, da je sodnik naravnan proti njemu zaradi rodu, je tako razjezila republikanske veljake, da je celo Trump naredil korak nazaj. »Ustrahuje, vtira sol v rane in vsak dan govori o tem, kako veličasten je,« je reka Clintonova in dodala, da je Amerika vredna česa boljšega.
Trump svoji tekmeci ni ostal dolžan in je za prihodnji teden napovedal govor, ki bo posvečen vsemu, kar je po njegovem s Clintonovima narobe. Med drugim to, da dobivata denar od Rusov, Savdskih Arabcev in Kitajcev v zameno za usluge, je nakazal, o čem bo govor v nastopu.
Clintonova proti Trumpu, javnomnenjska podpora
Realclearpolitics.com.
PODATKI
Trenutna podpora
julij 2015–junij 2016
45,0 %
40,0 %
Clintonova
Trump
V zadnjih
anketah 11 %
podpira kandidata
Libertarne stranke
Garyja Johnsona.
v odstotkih
53,3
najvišja podpora
54
52
44,0
najnižja
50
podpora
48
45,0
46
44
44,3
42
40,0
najvišja
40
podpora
38
36
34
33,7
najnižja podpora
32
0
