»Hud udarec,« je pisalo v naslovu elektronske pošte, ki jo je pred tremi dnevi razpošiljala kampanja demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton. Prosila je za denarno podporo – za en dolar. »Predvolilna tekma v New Hampshiru je povsem izenačena in poraz bi bil hud udarec... Naši ljudje na terenu še vedno potrebujejo sredstva, da nas potisnejo čez ciljno črto... Prispevaj en dolar,« je pisalo v sporočilu, pod katero se je podpisala Hillary.
Clintonova gotovo ni pozabila, da je njena kampanja leta 2008 res doživela hud udarec na samem začetku, ko jo je v Iowi porazil Barack Obama in nakazal kasnejši končni razplet, ter da se je takrat vrnila v igro prav z zmago v New Hampshiru. Slabe tri tedne pred prvimi letošnjimi strankarskimi volitvami predsedniških kandidatov v Iowi in štiri tedne pred drugimi v New Hampshiru pa ji senator Bernie Sanders v obeh zveznih državah diha za ovratnik. Predvsem je prišlo do spremembe v Iowi, kjer je imela nekdanja prva dama udobno vodstvo, zdaj pa sta sodeč po anketah s Sandersom praktično izenačena, podobno kot v New Hampshiru, kjer pa se je nasprotno zmanjšala prednost Sandersa pred Clintonovo.
Sanders glasoval za bombonček orožarski industriji
Končna zmaga Clintonove za nominacijo sicer še vedno ostaja precej verjetna, saj v državah, ki sledijo New Hampshiru, močno vodi. A vendarle, podpora senatorju iz Vermonta kaže, da precejšen segment demokratskih volilcev išče alternativo nekdanji zunanji ministrici. Zlasti to drži za bolj liberalno strujo, ki v Clintonovi vidi del ustaljenega političnega aparata, usodno povezanega s korporativno Ameriko.
Sicer je tudi Sanders politik z dolgo kilometrino, vendar skuša prav na omenjenih pomislekih progresivcev do Clintonove utemeljevati razlike med njima: sam je bil proti vojni v Iraku, ona za. Sam želi stopiti na prste Wall Streetu in ločiti banke od zavarovalništva in investicijskega bančništva, ona da se finančni industriji priklanja. Sam od začetka nasprotuje sporazumu o čezpacifiškem trgovinskem partnerstvu (TTP), ki mu nasprotujejo sindikati in je podoben kot sporazum TTIP z Evropsko unijo, medtem ko ga je Clintonova podpirala do oktobra lani, ko je obrnila ploščo. Podobno, kot jo je glede naftovoda Keystone in istospolnih porok, ki jim je nasprotovala do leta 2013.
Oseminšestdesetletna Clintonova 74-letnemu tekmecu, ki se razglaša za socialista, ni ostala dolžna. Predvsem ga kritizira zaradi njegovega stališča do orožja, kar je v zadnjih tednih v ZDA aktualno vprašanje. Sanders je leta 2005 podprl zakon, s katerim so dali izdelovalcem orožja imuniteto pred tožbami zaradi malomarnosti v primerih, ko je njihovo orožje uporabljeno v zločinu. In to ni bil edini glas v prid orožarski industriji, ki ga je v svoji karieri oddal senator iz Vermonta, zvezne države, ki ji pravijo tudi raj za lastnike orožja.
Obama je hotel posoditi denar Bidnu
Pomenljivo pohvalno pa je o Sandersu včeraj govoril podpredsednik Joe Biden, rekoč da je senator dolgoletni zagovornik odpravljanja razkola med peščico bajno bogatih in drugimi, medtem ko je »za Clintonovo to vprašanje nekaj relativno novega«. Razkol med bogatimi in drugimi je letos zelo pomembno vprašanje za ameriške volilce, sodeč po anketah. Med najbogatejše v ZDA pa očitno ne sodi sam Biden, vsaj če bi sodili po njegovih besedah v intervjuju za CNN. Dejal je, da je razmišljal o prodaji hiše, da bi pomagal sinu, ko je imel ta možgansko kap, in njegovi družini. Kot je dejal Biden, mu je takrat Obama ponudil posojilo. Sin Beau je kasneje zbolel za rakom na možganih in umrl, kar je bil eden od razlogov, da se Biden ni podal v letošnjo predsedniško tekmo. To pa je pomenilo, da Clintonova ni dobila najresnejšega tekmeca, ki se ji je obetal za predsedniško nominacijo stranke.
