Zamisel za program Varčni kuhar je nastala na podlagi izkušenj pri uporabi restavracij zaprtega tipa, gre pa za informacijsko orodje, namenjeno predvsem šolskim, industrijskim in bolnišničnim menzam, s katerim uporabnik naroči obrok hrane en dan vnaprej. S tem se optimizira priprava hrane in zmanjša njen odpad.

Kot pravi Tomaž Pangeršič, idejni vodja projekta, zelo preprosto zastavljen program omogoča poljubne prilagoditve. »V praksi deluje orodje dokazano stabilno, ne potrebuje niti sistemskega vzdrževanja, za to lahko poskrbi sam kuhar,« pravi Pangeršič. Program so dogradili s kartičnim sistemom identifikacije in števcem porabe obrokov, ki daje kuharju ažuren vpogled v porabo, nasploh pa omogoča veliko prilagoditev glede na potrebe kuhinje oziroma uporabnikov. »Na trgu obstajajo različne variante podobne ideje. Tega se v bistvu veselim, saj popularizacija takšne prakse pomeni odgovornejši odnos do okolja,« pravi Pangeršič in dodaja, da je projekt, ki ga je pripravil s programerjem Tomažem Hrenom, vzbudil pozornost pri medijih in okoljevarstvenikih, za zdaj pa je manj uspešen pri vpeljavi v prakso oziroma pri spreminjanju vedenja porabnikov. »Verjamem, da bo glede na podnebne spremembe in druge dejavnike, ki bodo zahtevali drugačen odnos do prehranjevanja, Varčni kuhar postal nekaj samoumevnega,« pravi Pangeršič.

Trdovratni vedenjski vzorci

Varčni kuhar je tudi praktični primer delovanja Pangeršičevega Sistema treh informacijskih točk, združitve ideje in znanja za ustvarjanje novih projektov. »Gre za obsežnejši projekt, sistem distribucije osnovnih informacij za ustvarjanje novih razmerij, povezav in optimizacij, ki pripomorejo k večji dinamiki v pozitivnem delovanju družbe,« pravi Pangeršič. Varčni kuhar temelji na podobni logiki: vzpostavitev komunikacije med kuharjem in uporabnikom pripomore k skrbnejši porabi in zmanjšanju odpadka pripravljene hrane, to pa vodi v optimizacijo proizvodnje hrane in k zmanjšanju vpliva na okolje. Ministrstvo za okolje je program Varčni kuhar uvrstilo na seznam primerov dobrih IT-praks za zniževanje CO2.

Pangeršič še pravi, da pri optimiziranju stanja pripravljene hrane s prednaročanjem ne gre le za prihranek, ampak tudi za izboljšano komunikacijo med kuharjem in uporabnikom. »To kuharju omogoči večjo pestrost pri pripravi različnih jedi, uporabniku pa ponuja boljšo kakovost, možnost kombiniranja in zagotovljeno izbiro.«

Pangeršič se zaveda, da bodo najtrši oreh pri uveljavljanju Varčnega kuharja privzeti vzorci v vedenju porabnikov. »Šele ko bodo takšne in podobne prakse privzete v širšem družbenem spektru, bomo lahko konkretno spremenili tok dogajanja. Pozitivnih praks na tem področju je pri nas veliko, težava pa je večinoma v nezmožnosti njihove popularizacije, saj ljudje že v osnovi neradi radikalno spreminjamo svoje temelje oziroma navade,« pravi Pangeršič. »Če je danes brezbrižen odnos do prehrane v privilegiranem zahodnem svetu nekaj samoumevnega, bo treba jutri – še bolje pa že danes – glede na neizpodbitna dejstva podnebnih sprememb marsikaj spremeniti. Predvsem prav vedenjske vzorce.«

Kako ga lahko uporabijo osnovnošolci

Program Varčni kuhar so več kot leto dni preizkušali v domu upokojencev Domžale in Pangeršič pravi, da je deloval brezhibno. Zdaj se s Tomažem Hrenom dogovarjata z več potencialnimi kandidati in verjetno bo program do jeseni deloval še vsaj v nekaterih restavracijah. »Trženje takšnega orodja je precej zahtevno, saj marsikdo razume prednaročanje kot omejevanje svobodne izbire, zato je potrebno povezovanje in sodelovanje s socialnimi skupnostmi in zadrugami, ki se lotevajo podobne problematike,« pravi Pangeršič in napoveduje ustanovitev neprofitnega zavoda s skupnostjo Etri, da bi lahko bolje izkoristili potencial Varčnega kuharja. »Ne gre le za optimizacijo porabe hrane, ampak tudi za vzgojni element, ki bi ga lahko uporabili v osnovnih šolah, v katerih imajo sicer večinoma en dnevni meni, program pa je mogoče uporabiti za potrjevanje prisotnosti učenca za naslednji dan. Ta odgovornost je prenesena na starše, menim pa, da bi morali sporočanje prepustiti otrokom. S tem bi že v zgodnji fazi dosegli pozitivne vedenjske vzorce,« pravi Tomaž Pangeršič.