Upravni odbor Univerze v Mariboru tudi včeraj ni sprejel sklepa o tem, ali naj se rektorja Igorja Tičarja (starostno) upokoji oziroma mu podaljša delovno razmerje za največ leto dni. V zaplet se je namreč vključila služba vlade za zakonodajo, ki drugače tolmači zakonske podlage, kot sta to doslej počeli pristojni ministrstvi.
Na ministrstvu za javno upravo in na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je doslej obveljalo stališče, da mora odločitev sprejeti upravni odbor. Zoper tak zakonodajni scenarij pa se rektor bori z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi. Kot je znano, je Univerza v Mariboru med drugim naročila pravno mnenje zasebnega Inštituta za ustavno pravo in zanj plačala 11.956 evrov.
Z mnenjem nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča je šel rektor na ministrstvo za visoko šolstvo, kjer so ga sklenili proučiti in se zatem posvetovati še z ministrstvom za javno upravo. Vendar so prejšnji teden na obeh ministrstvih še vztrajali pri svojem, in sicer da je upravni odbor nesporno pristojen za to, da v imenu delodajalca, torej univerze, sklepa pogodbo o zaposlitvi z rektorjem.
Odločitev v pristojnosti senata
Tičarju je s svojimi argumenti zdaj uspelo prepričati službo vlade za zakonodajo. Direktorica službe Ksenija Mihovar Globokar je na začetku tedna poslala rektorju dopis. »Odločitev, ali se za zagotovitev nemotenega delovnega procesa sklene dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja ali pa se izda sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, je v pristojnosti senata,« je zapisala. Na podlagi sklepa senata zatem upravni odbor odpove pogodbo o zaposlitvi oziroma sklene dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja. To stališče je direktorica vladne službe predhodno usklajevala s pristojnima ministrstvoma.
Tičar se že od lanskega decembra zoperstavlja zakonskim določilom zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela. Vztrajal je, da ima pravico zasedati rektorski položaj do leta 2019, češ da je voljen funkcionar in da omenjeni zakon zanj ne velja. Vendar njegovo stališče nima zakonske podlage. »Dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja se sklene za največ eno leto,« mu je razložila tudi Mihovar-Globokarjeva. »To pomeni, da bo ob nespremenjeni zakonski ureditvi treba dogovor vsako leto znova podaljšati.«
Podaljšanje zgolj formalnost
Tičar se je zdaj vendarle sprijaznil s tem, da bo moral zaprositi za podaljšanje delovnega razmerja. »Odločilno je samo, kdo o tem odloča,« je izpostavil na včerajšnji seji upravnega odbora. »Očitno obstaja pravna praznina, ki jo bodo pristojni zdaj skušali zapolniti. Ne samo pri nas, tudi drugje so se namreč pojavile te luknje,« je dodal. Točko v zvezi z njegovo upokojitvijo in predlog sklepa o podaljšanju delovnega razmerja bo uvrstil na sejo senata, ki bo 5. julija, je napovedal. Glede na podporo, ki jo Tičar uživa v senatu, bi moral biti postopek zgolj formalnost.
