Intervju z Boštjanom Smrdeljem, vodjo Darsovega nadzornega centra Ljubljana: Neumnosti kljub kameram niso kaznovane

(Smeh.) Mislim, da imam bolj licenco za varovanje uporabnikov avtocest kot pa za ubijanje. Poskušamo namreč čim bolj obveščati voznike in delati na način, da se dela izvajajo tako, da je promet karseda malo oviran. To je naše poslanstvo: čim varneje spraviti voznike od začetka do cilja njihove poti.

Ena najhujših je zagotovo vožnja v nasprotno smer. Za najpogostejše pa bi rekel, da so nestrpna in objestna vožnja, prehitevanje po desni strani in vožnja po odstavnem pasu.

Ko je nadzorni center obveščen o dogodku, se postavijo vsebine na SPIS-portale, zaprejo se bližnji predori, lahko se zaprejo tudi cestninske postaje, kar pa je zaradi vinjetnega sistema dostikrat težavno. Žal mnogi vozniki zaprtje bodisi spregledajo ali pa zapore ne upoštevajo. Obvestil o vožnji v napačno smer v ljubljanski regiji ni tako veliko, mogoče štiri na mesec, polovica od njih pa je lažnih oziroma nepotrjenih. Ko dobimo podatek o vožnji v nasprotno smer, če nas na primer neki voznik o njej obvesti, z raznimi sistemi preverimo verodostojnost informacije. V vsakem primeru steče postopek obveščanja uporabnikov in zapiranja ceste naprej.

Načeloma ga ne morejo. Žal naše kamere niso visokoresolucijske, tako da prek njih ne vidimo registrske tablice, za kaznovanje pa nimamo pravne podlage. In tega se vozniki dobro zavedajo. Možnost, da bodo sankcionirani, je res majhna.

Radarji so pač umerjeni in vsako leto testirani. Naše kamere pa so namenjene nadzoru in spremljanju prometa. Tudi policisti si večkrat želijo, da bi bile naše kamere kakovostnejše, saj bi tako lažje našli voznika, ki je naredil prekršek. Tudi če bi takšne kamere imeli, bi moral biti celoten sistem zmogljivejši, z močnejšimi snemalniki, ki bi vse te podatke shranjevali. Če bi namreč kamera imela desetkrat višjo resolucijo, bi na snemalniku potrebovali desetkrat več prostora. Spremljanje registrskih tablic pa je tudi zakonsko sporno.

Res je. Policisti se pri nas oglasijo pogosto, ko želijo s pomočjo posnetega na naših kamerah razjasniti prometno nesrečo. Ko se zgodi, so si namreč izjave udeleženih pogosto nasprotujoče, s pomočjo naših posnetkov pa se dejansko vidi, kaj se je zgodilo, in se okoliščine nesreče razjasnijo.

Ko sistem zazna nesrečo, takoj ukrepa, pokličemo policijo, vzdrževalce in po potrebi cestninski nadzor. Oni potem pridejo na kraj dogodka in ukrepajo po pooblastilih. Ob večji nesreči se seveda pokliče tudi reševalce in gasilce. Pomembno vlogo opravi tudi prometno-informacijski center, ki z raznimi aplikacijami uporabnike takoj obvešča o nevarnosti na cestah in jih po potrebi preusmerja po alternativni poti.

Vse skupaj traja dobro minuto. Da je odzivni čas kratek, imamo v nadzornem centru dva nadzornika prometa, ki si naloge delita. Z vodenjem prometa prevzemata veliko odgovornost.

Dogodki v predoru so zahtevni za reševanje, sploh če zagori, saj je potrebna takojšnja evakuacija. Na odprti trasi se temperatura širi v zrak, v predoru pa ostane vsa in je nevarnost res velika. Kot posledica požara so nevarni tudi strupeni plini in dim. Zato imamo v predorih ogromno sistemov, namenjenih opozarjanju. Predor lahko zapremo, dogaja pa se, da nekateri to signalizacijo spregledajo, tudi namerno. Iz izkušenj bi rekel, da se signalizacija ne upošteva dovolj, je pa stanje boljše, kot je bilo pred leti. Vozniki bi se morali zavedati, da rdečo luč prižgemo z razlogom. Nespametni voznik lahko zaradi požara v predoru ogrozi svoje življenje.

Obračajo, vozijo vzvratno. Vsake toliko v predor zaide tudi kakšen kolesar ali pešec. Tega je zdaj sicer manj. Velja pa v predoru varnostna okoliščina, da vsak nepredviden dogodek s pomočjo kamer takoj zaznamo in je lažje ukrepati, saj se sistem na nevarnost odzove že po nekaj sekundah.

Sodelujemo tako z Agencijo za varnost v prometu kot nekaterimi drugimi deležniki. Izvajamo tudi preventivne akcije, v katerih pojasnjujemo, kako se pravilno razvrščati, da je po odstavnem pasu nevarno voziti... Glede razvrščanja je stanje boljše kot v preteklosti. Še vedno pa je veliko neumnosti. Ko nekdo na avtocesti vozi vzvratno ali celo v nasprotni smeri, je to težko preprečiti. Prav objestne vožnje je še vedno preveč, veliko je nevarnega prehitevanja po desni strani.

Podatkov, ali so res vinjeni, nimamo. Je pa na primer sprehod skozi predor Šentvid za mnoge, ki želijo od Kosez do Šentvida, bližnjica, zato je sprehajalce vsake toliko mogoče zaznati. Na srečo pa peščev in kolesarjev v predorih ni več toliko kot pred leti.

Največ dogodkov se zgodi v času prometnih konic, to se pravi od 7. do 9. ure in nato od 14. do 18. ure. Takrat je promet zgoščen in je možnost napak voznikov in posledično naletov zaradi premajhne varnostne razdalje toliko večja. Kot velik problem zaznavamo telefoniranje med vožnjo, ko je reakcija na vozilo pred vami, ki se ustavlja, praviloma prepočasna in pride do trka.

Raziskav o vplivu lune nimamo, a je splošno znano, da je takrat prometnih nesreč še več.

Primorka in štajerka sta problematični, ker je prometa res veliko. Zastojev pa je največ na ljubljanskem območju. V zadnjih letih se zastojem zaradi del na cesti skušamo izogniti, je pa zdaj čas za dela na cesti najugodnejši, saj je obremenitev prometa najmanj in so vremenske razmere za dela ugodne.

Seveda bodo potrebni. Tudi sistemi v našem centru so že zelo avtonomni, a še vedno potrebujejo podporo človeka in njegove odločitve. Nadzorniki prometa bodo še vedno potrebni, saj so oni tisti, ki se odločajo. Tega sistemi sami še niso sposobni, mogoče nekoč v prihodnosti bodo.

(Premislek.) Zgodilo se je že, da so se vozniki, ki so ostali v zastoju, med sabo stepli. Vidimo tudi izsiljevanja, do katerih pride zaradi živčnosti voznikov. Mogoče bi omenil še vožnjo z invalidskim vozičkom po avtocesti, verjetno pa ni treba posebej poudarjati, da so taka dejanja smrtno nevarna.

Vozniki se njihovega namena dobro zavedajo. Klicev slovenskih voznikov je malo, saj imajo vsi mobilne telefone, zato ob dogodku za pomoč raje pokličejo znanca. Največ klicev opravijo tujci, ki praviloma ne vedo, na katero številko sicer poklicati. Ob klicu nadzornik prometa natančno ve položaj klicatelja, zato je pomoč hitra in natančna. Bi pa vse voznike pozval, da v predorih ne uporabljajo mobilnih telefonov, temveč naj pokličejo po SOS-telefonu, da bo nadzornik vedel, na kateri lokaciji so in katere težave imajo, pa še pogovor bo lažje razumljiv, ker v odstavnih nišah, kjer so telefoni nameščeni, ni hrupa.

Zaostajamo ne, pripravljamo pa integracijo sistemov, kar čaka tudi primerljive centre v Evropi, da nadzornik prometa ne bo imel več toliko delovnih postaj in bo lahko z ene točke upravljal več sistemov. Zdaj se nadzorniki sprehajajo od enega pulta do drugega. Integracija nam bo olajšala delo in prispevala k hitrejšemu ukrepanju.

Na to je težko odgovoriti. Glede na izkušnje pa lahko povem, da so tovrstni centri upravičeni, saj bi v nasprotnem ob prvem dogodku nastal kaos na cesti. Nadzorniki prometa namreč voznika ob določenem dogodku s pomočjo sistemov vodijo in obveščajo, po kateri poti naj nadaljuje, da bo čim hitreje varno prišel do želenega cilja. S sistemi za nadzor in vodenje prometa izboljšujemo prometno varnost na kritičnih odsekih, predvsem v predorih, kjer se po vzpostavitvi sistemov hitro pokažejo pozitivni učinki, tako na zastojih kot splošno na prometni varnosti.