Del tega izročila je sobotni nogometni derbi obudil bolj kot katera koli nogometna tekma v zadnjih dveh desetletjih. »Ne, danes pa ne na tribuno C, ampak na sever. Takšno tekmo je treba gledati na severu,« je rekel starejši navijač Gubenšek. Imetnik 114 dresov Olimpije. Dve uri pred tekmo so se veteranski navijači zbrali pri prvem Mercatorju v BS3. Mladež pri drugem. »Do Krtka moraš,« napotijo veterani. Gre za lokal v kletnem hodniku pod drugim Mercatorjem. V podzemlju se je dogajal neke vrste disko klub. »Dvignimo roke gor, umru je Maribor, umru, umru, umru je on, nikoli ne bo šampion,« in druge navijaške »zimzelene« je prepevala navijačev (in navijačic) polna klet. Mladi ljudje, ki se od starejših kolegov razlikujejo tudi svetovnonazorsko. Načeloma so bolj desni, medtem ko je veteranska sekcija bližje levemu prepričanju. »Nejc sem. Ne, sicer ne bobnam,« ni imel časa za pogovor poba, ki je udrihal po bobnu. Medtem je šef z megafonom miril posadko: »Ne zdaj trošit pirotehnike!« Sicer pa pivo v steklenici nadvse spodobne temperature po 2,20 evra. Celih 80 centov manj kot na stojnici pred stadionom.
Ko se enkrat znajdeš v stožiškem betonskem nedrju in tam med tisočerimi vrati enake barve in brez oznak ter napisov iščeš dotično pisarno, te spreleti besen občutek, da si na neprostovoljnem orientacijskem pohodu po območju somraka. Brez specialke. »Ne, nimate edini teh težav. Sprehajajo vas,« je bil tolažilen reditelj. Na koncu se le znajdem na novinarski tribuni. Kjer takisto ni manjkalo ljudi v dresih.
Na najbolj bizarnem dresu je na hrbtu pisalo Lazović. Torej ime igralca, ki je pozimi prestopil v Olimpijo z namero, da bi okrepil napad, a nikdar ni zaigral, ker nima urejenih papirjev. Torej morda obstajajo celo dresi z napisom Novaković? Ki se mu v soboto sicer ni zgodilo nič hujšega. Sever, ki je dejansko edini navijal vso tekmo, medtem ko sta preostali dve tribuni tekmo oddelali pod pričakovanji, je nekajkrat odskandiral: »Nova, Nova, kurbin sin!« Kar je pa okorelega profesionalca, zdi se, zgolj podžigalo.
Potem ko sodnik Damir Skomina, katerega pričesko je tudi tokrat utrjevala briljantina, na začetku ni dosodil enajstmetrovke za Olimpijo, a je ta polčas vseeno zmagala z 1:0, v tiskovnem središču med odmorom srečam doajena Iva Milovanovića. »Na koncu se preštevajo mrtvi,« reče po kratkem klepetu, nestrinajoč se s tezo o enajstmetrovki, in se odpravi na drugi polčas. V katerem je Ronaldo med sodniki za goste najprej dosodil enajstmetrovko, na koncu so pa Štajerci dali še drugi gol. Zlatko Zahović, s spokorniško novo krajšo pričesko in kakšnim kilogramom manj, je ob zmagovitem golu skočil na teren in slavil, kot da ga je zabil sam osebno. Z novinarske tribune je do betonskega roba pritekel kolega (verjetno kolega, če smo na novinarski tribuni?) v zelenem dresu in mu besen vpil: »J..i se, Zaho!« Sprva ga ni slišal, ko ga je, pa se je le za trenutek obrnil proti njemu in mu poslal poljub.
Ne, osvojitev naslova prvaka ni marketinški projekt oziroma je to težje, kot si zjutraj pripraviti smuti.
