Lahko se optimistično smejite kot Darko Milanič in bijete notranji boj, lahko skačete in norite, kot je to vnovič počel Rodolfo Vanoli. Vse (to) je derbi. »Nisem želel provocirati...« je pojasnil Rok Kronaveter, strelec gola za Olimpijo. Ko ga je maznil, namreč ni skakal od veselja, rajal in »šleka pac« žugal celemu Mariboru, kar bi fantu iz Tabora, ki v Ljudskem vrtu nikoli ni dobil priložnosti, ne nazadnje lahko padlo na pamet. Pa mu ni. Ne, nihče ne pravi, da bi to morali razumeti. Ker je to pač nogomet, ker je to pač derbi. Kjer je Milivoje Novaković, ki so mu (nekdanji) blok ob prestopu pobarvali z grafiti, umirjen, Jean-Philippe Mendy pa se je pripravljen še zravsati z Ljubljančani. Povej, pokaži mi, kako nate vpliva derbi, in povem ti, kdo si, kako predan svojemu klubu in mestu.

Kronaveter ima očitno o dvoboju Maribora in Ljubljane povsem drugačno predstavo kot (njegov še jeseni soigralec) Andraž Šporar, ki je pred tekmo vzel mikrofon in sredi Stožic zakričal: »Dvignimo roke gooooor....« Publika je odkričala preostalo, kako je umrl Maribor (da bo Maribor še dooolgo, ko bo Šporar že umrl, je po tekmi nekdo duhovito napisal na spletu). No, za dobrih tisoč Mariborčanov na južnem delu stadiona je bilo to provociranje, zato ni čudno, da so impozantno domačo koreografijo pospremili z »ubi žabara«, za kar se je v preteklosti tekme že prekinjalo. Folklora, temu pravi Zlatko Zahović. On. Ko je Maribor piknil zmagoviti gol prek Mertlja in Tavaresa, je manično, otroško, a tudi predano in iskreno stekel skorajda do sredine klopi Olimpije. Kot je to rad počel in gotovo še bo počel tudi Jose Mourinho. Ko je bilo vsega konec, pa se je Zaho obrnil proti novinarski in tribuni VIP ter bolj sebi v brk kot vsem prisotnim izkričal ves stres, živce in nervozo. Da, Olimpija mu je prišla do živega, a še dobro, da ga niso ujele kamere...

Sprva skoraj prestrašenemu Mariboru je bučni derbi dal legitimno vedeti, da bi ga Ljubljana, kjer se vse bolj ponosno nagovarjajo z žabar/ka, resnično rada vrgla z nogometnega trona. Saj, kot je rekel denimo Alex Ferguson, ko je prišel v Manchester United, niti slučajno ni mislil o evropskih naslovih. Eh. »Moj največji izziv ni, kaj se dogaja zdaj, moj največji izziv je bilo zbrcati Liverpool z jebenega trona. In to lahko natisnete.« Igra prekotrojanskih prestolov, torej.

In če se je včasih prek igrišča iz severne na južno tribuno in nazaj žugalo ter razkazovalo trofeje z ukradenimi transparenti in polomljenimi krajevnimi tablami, so to zdaj že lep čas velika sporočila. Že res, da so Green Dragons prvi dvignili svoj transparent »Ne pišete parole brez končane osnovne šole«, a viole so bitko bile bolj znotraj svojih okvirjev. »Slak čudak« in »Ni važno, zakaj narod strada – glavno, da vam zaradi viol raste naklada!« sta aktualni sporočili za javnost in medije.

Če medijem zelo težko pridejo do živega, pa je bila prekinitev viol z vidika pomembnosti derbija predvsem škodljiva za moštvo Maribora, ki se je v Stožicah ravno pobiralo in sestavljalo po obupnem prvem polčasu. Škodljiva, ne pa tudi usodna, toda nogometaši Maribora po Celju, ko so jim navijači za remi brez golov takoj obrnili hrbet, vseeno znova niso šli pozdravit svojih navijačev. Za spravo bo čas... Po naslednjih treh bitkah.