A bejžte no, bejžte! Vi boste nam z običajnimi vremenskimi pojavi, cikloni in večno pripravnimi podnebnimi spremembami. Da na dan boja proti okupatorju, na prvi dan šolskih počitnic, ko vsak normalen Slovenec pelje svojo deco na Obalo, da vsaj prst leve noge pomoči v morje, zapade deset centimetrov snega in na avtocesti vse stoji, naslednji dan pa preštevamo podrta drevesa, uničene tone nikoli zraslih jabolk in hrušk ter zgnile sadike zgodnjega zelja, vi pa okrivite podnebne spremembe in govorite o normalnosti takega pojava, ta je pa od hudiča. No, evo, hudičevo delo je tale sneg, vam povem. Stoječ poltretjo uro nekje sredi Sibirije med Uncem in Logatcem, potem ko so otroci pomočili prst v morje in smo pojedli tri porcije sardel na žaru, vam to govorim iz prve roke. Po dveh urah in pol ždenja med tovornjaki in opazovanja debelih snežink na vetrobranskem steklu se človeku utrnejo najbolj pametne misli. Ni naključij pri vsemogočnih in obilno sneženje na dan boja proti okupatorju sodi v kategorijo letečih rib, deževanja crknjenih žab, razpiranja Rdečega morja, gorenja grma sredi tistega Sinaja ter vseh mogočih egiptovskih nadlog od krvave vode do norih žab, komarjev, muh, kuge, toče, kobilic in večne teme.
Prekleta je naša Slovenija in mi z njo. In tale sneg je le začetek česa še bolj groznega. In sem se, takole stoječ med Uncem in Logatcem, spraševal, kaj za božjo voljo smo naredili vsemogočnim in kdo je kriv za vse gorje, ki se nam je zgodilo in se – sodeč po snegu na dan upora proti okupatorju – še obeta. Najbolj znani slovenski čivkač @JJansaSDS bi seveda čivknil, da so na delu zle sile iz Murgel, in tokrat, ampak res le tokrat, bi mu dali celo malo prav. Ste šli v sredo na kakšno partizansko prireditev, a? Ste se poklonili padlim talcem za bližnjim hribom? Sploh veste, kdo je bil vaš lokalni padli junak? Ne, kajneda? In potem se sprašujete, zakaj sneg na dan boja proti okupatorju! Mimo koliko spomenikov NOB ste se peljali, ko ste otroke zbasali v avto in se peljali na Hrvaško? In pri koliko od teh ste se ustavili? Kdaj ste svojemu desetletniku nazadnje prebrali Kurirčka Tinčka?
Pozabili smo na vrednote Osvobodilne fronte. Pozabili smo na herojske boje Cankarjevega in Pohorskega bataljona. Otroci v šoli več izvedo o starih Grkih kot o komandantu Stanetu ali Šercerjevi brigadi. Še Ne joči, Peter ne vrtijo več na televiziji in nihče več ne pozna »A s' ti tud' notr padu« stavka. In so nam jo takole lepo zakuhali stari borci. Ali od tam zgoraj ali od tam spodaj, ni pomembno. Drugo leto mi ne gremo na morje. Najprej bomo šli v Dražgoše, nato na Pokljuko, pa po poti okupirane Ljubljane in naprej vse do Treh kraljev na Pohorju. Vmes bomo peli partizanske. Storite to tudi vi. Vam rečem – sijalo bo sonce 27. aprila 2017. Zapomnite si to!
