Najbrž niti trebanjski župan Alojzij Kastelic niti romski svetnik Matija Hočevar nista verjela, da bo njuna ideja o vrtičkih v romskem naselju Vejar padla na tako plodna tla. Potem ko je dala občina lansko leto svoj hektar velik travnik tik ob naselju zorati in na njem posaditi krompir, ki so ga Romi septembra z velikim veseljem pobrali in si ga razdelili, je župan držal besedo in njivo razdelil na vrtičke, velike osem krat trinajst metrov. Petindvajset družin ima zdaj svoj košček zemlje, na katerem pridelujejo, kar želijo.
»Posadila sem čebulo, zgodnji krompir, solato, korenček, tudi fižol. Te štiri gredice pa imam še prazne. Čakajo na paradižnik, papriko, a je še prezgodaj,« je o svojem novem vrtičku pripovedovala Vida Hočevar. Bila je edina, ki nam ga je bila pripravljena pokazati. Prebivalci Vejarja se pred kamerami in fotoaparati najraje poskrijejo.
Otroci z veseljem vrtnarijo
Večina vrtičkov je zgledno urejenih, na njih že lepo rastejo prve vrtnine, nekdo si je postavil improvizirano toplo gredo. Enega od vrtičkov obdelujejo tudi otroci iz dnevnega centra Kher šu beši, ki ga vodi trebanjski center za socialno delo in v katerem izvajajo učno pomoč ter druge programe za otroke in mladostnike iz naselja. Le tu in tam kakšna gredica kaže, da so roke, ki jo obdelujejo, še precej neuke. A vsako leto bo bolje, dodaja Vida Hočevar.
A ne gre zgolj za obdelovanje zemlje in samooskrbo. »Ko je lepo vreme, je čez dan na njivi ljudi kot mravelj. Vsi pridejo, tudi moški in otroci. Prav lepo jih je videti, kako delajo in se družijo,« pravi Matija Hočevar. Gospa Vida doda: »Veliko je vredno to, da se med obdelovanjem vrtov pogovarjamo. Saj veste, pride kdaj do kakšne napetosti, pa se pogovoriš in je takoj lažje. Tako preprečiš, da bi se razvili kakšni večji spori.«
Semena in orodje za vrtnarjenje je zagotovila Zveza za razvoj romske manjšine Preporod, občina pa je poskrbela za postavitev ograje okrog zemljišča. »Romi so idejo vzeli zelo resno. Takšni koraki zagotovo pomembno prispevajo k socializaciji Romov,« je prepričan Kastelic, ki je za konec sezone obljubil nagrado za najuspešnejšega vrtičkarja. Če bodo želeli dodatne vrtičke, lahko občina v prihodnjih letih njivo še razširi, saj ima zraven še eno, prav tolikšno zemljišče. »A za zdaj je vrtičkov dovolj. Bomo najprej počakali, da vidimo, kako se bo stvar prijela,« dodaja Kastelic.
Deset tisoč Romov, deset tisoč delovnih mest
Naselje Vejar, ki bo v kratkem v celoti legalizirano, medtem ko je za vso potrebno infrastrukturo že poskrbljeno, velja za eno najbolje urejenih romskih naselij v Sloveniji. Hočevar pri tem ne pozabi omeniti županovega posluha za romsko problematiko, hkrati pa dodaja, da se je tudi sam odnos Romov spremenil, streljanja ni več, tudi smeti je vedno manj. »Nekaj naših Romov je zaposlenih prek javnih del,« pojasnjuje Hočevar. »A kaj, ko je to le za določen čas. Potem pridejo k meni, ker da bi radi še delali. Pa jim žal ne morem pomagati.«
Kot pojasnjuje Darko Rudaš iz Foruma romskih svetnikov, ki skupaj s še trinajstimi romskimi organizacijami iz vse Slovenije sestavlja zvezo Preporod, je dolgoročni projekt zveze 10.000 Romov – 10.000 zelenih delovnih mest. »Osredotočamo se na dve točki, na politično participacijo in dvig ekonomske osnove Romov. Rome z Dolenjske želimo usposobiti za permakulturno kmetovanje. Vejar, denimo, je lahko v prvi fazi poligon za kmetovanje.«
Na Dolenjskem in v Posavju je veliko zapuščenih zemljišč, ki so primerna za obdelovanje, tako bi povečali samooskrbo Romov in dolgoročno oblikovali nekakšno romsko zadrugo. Z belokranjskimi Romi bi čistili gozdove in priskrbeli kurjavo za socialno ogrožene, v Murski Soboti pa že imajo zagotovljeno njivo, kjer bodo posadili sivko, iz nje pa izdelovali dišeče blazinice in druge izdelke, še pojasnjuje Rudaš.
