Zgodovina pozitivnih testov slovenskih športnikov kaže, da ti niso angelčki v morju globalne konkurence. Športni kriminal v obliki dopinga je bil vselej prisoten. Problem zadnjih let je bil, ker je bilo v Sloveniji odkritih bore malo kršiteljev, kar je meglilo dejstvo, da si tudi slovenski športniki do uspehov pomagajo s prepovedanimi sredstvi. V zadnjih mesecih je znova izbruhnilo nekaj afer. Niso segle v višave nekdanje atletinje Jolande Čeplak, je bil pa govor o vrhunskih športnikih, ki Slovenijo zastopajo v olimpijskih športih na največjih tekmovanjih.
Lansko jesen so tri leta stari testi pri gorski kolesarki Blaži Klemenčič potrdili uporabo eritropoetina. Kot smo večkrat poročali, se uporaba rekombinantnega eritropoetina vnaša v telo praviloma z injekcijami in je za zdravega človeka zelo nevarna. Zaradi večje zmogljivosti športniki tvegajo čezmerno zvišanje hemoglobina in hematokrita, posledica pa so lahko smrtno nevarni kardiovaskularni zapleti. Ker so odmerki umetnega vnašanja eritropoetina z leti postajali vse manjši, so jih lahko športniki kontrolirali skoraj do minute natančno, kontrolorji pa so vse težje odkrivali dopinške kršitelje ene najpogostejših prepovedanih snovi na seznamu vzdržljivostnih športov. Eritropoetin je bil v zadnjih dneh usoden še za enega slovenskega športnika, in sicer kolesarja Adrie Mobila Kristjana Fajta. Slovensko kolesarstvo je pred kratkim na podlagi ponovne analize iz leta 2012 doživelo še en šok, ko je bil pozitiven Jure Kocjan. Če k trem kolesarskim primerom dodamo še plavalko Tanjo Šmid, ki je bila pozitivna 28. februarja letos na odprtem prvenstvu Srbije, hitro postane jasno, da slovenski šport ne slovi po čistosti. Urinski vzorec plavalke je vseboval snov GV1516 in se uvršča v razred hormonov in metaboličnih modulatorjev.
Rdeča luč in znak stop veljata tudi za kolesarje
Bogdan Fink je direktor kolesarske ekipe Adria Mobil, ki se je v zadnjih dneh večkrat znašla v medijih zaradi Kristijana Fajta. »Zelo sem razočaran nad vsakim pozitivnim dopinškim primerom, naj pride z naslova Wade, UCI ali SLOADO. Težko verjamem, da se pri vseh kontrolah, ki jih raznorazne protidopinške institucije izvajajo na vseh ravneh tekmovanj, še najdejo športniki, ki mislijo, da bodo preslepili sistem,« je razočaran Fink. Nekdanji vrhunski kolesar odgovarja, da verjame, da je uporabe prepovedanih sredstev v kolesarstvu vse manj, kar je tudi posledica vse več dopinških kontrol. Po Finkovih besedah se je kolesarstvo kot športna panoga v zadnjih desetih letih, ko jim je doping ušel izpod nadzora, lotilo problema zelo resno. Poudarja, da se tega dejstva veseli predvsem zato, da bodo imeli talenti možnost uspeti v športu na zdrav način.
Fink se zaveda, da lahko pozitiven dopinški primer zelo negativno vpliva tako na okolje, iz katerega izhaja kršitelj, kot na celotno športno panogo. »Koliko bo dejansko primer Fajt vplival na kolesarstvo v našem lokalnem okolju, bo pokazal čas. Kot klub na posameznike ne moremo vplivati, saj navsezadnje ne moremo živeti z vsakim posebej. Lahko jih vzgajamo, jih učimo ter jim ponudimo v podpis pogodbe, ki ostro sankcionirajo uporabo dopinga. Več od tega ne moremo storiti. Že več let smo najboljša kolesarska ekipa v Sloveniji, ki v boju proti dopingu sodelujemo z vsemi organi. V klubu imamo ogromno mladih kolesarjev. In ti mladci bodo morali razumeti in verjeti, da je mogoče v športu uspeti zgolj s trdim delom. In temu posvečamo ogromno energije,« je prepričan Fink.
Na vprašanje, zakaj se športnik v podobi kolesarja odloči za uporabo prepovedanih substanc, Fink odgovarja: »Na to bi najbolje odgovorili kršitelji sami. Ne dvomim, da bi bil vsak športnik rad uspešen na svojem področju, a tako žal ne gre. Kolesarstvo ima jasno napisane zakone. Za vsakega kolesarja pomeni rdeča luč na semaforju enako kot za vsakega drugega udeleženca v prometu. Prav tako znak stop. Za vse kolesarje prav tako veljajo zakoni v športu, tako da vsak natančno ve, kaj sme in česa ne. Toda kljub temu se najdejo egoisti, ki bi radi prehiteli sistem po desni strani.«
V Sloveniji premalo testiranj
Športnike na tekmovanjih kontrolirajo predstavniki Mednarodne protidopinške organizacije (Wada) in posameznih mednarodnih panožnih zvez, med katerimi se v medijih največkrat pojavljata kolesarska (UCI) in atletska (IAAF). Omenjeni športni panogi se najbolj borita proti prepovedanim sredstvom, zato je med kolesarji in atleti tudi največ kršiteljev. V Sloveniji nacionalne panožne zveze posvečajo čistosti v športu premajhen pomen, nad testiranji pa bedi Slovenska protidopinška organizacija (SLOADO). Ta se pod vodstvom Janija Dvorška bori z omejenimi sredstvi, bolj kot testiranjem pa se posveča izobraževanjem in seminarjem, medtem ko je na športnih prireditvah prisotna malokrat.
»Vrhunski šport je globalna zgodba. Slovenski športniki predstavljajo delež tekmovanj na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Hkrati so vrhunski športniki podjetniki. Svoje telo prodajajo športnim rezultatom,« je osnovna filozofija Janija Dvorška. »Naša ocena je, da smo v Sloveniji v preteklih letih izvajali premalo testiranj. To ves čas skušamo pojasniti javnim financerjem in nacionalnim zvezam. Čim več testiranj bi izvedli, tem bolj bi lahko opozorili nase in s svojo prisotnostjo marsikoga odvrnili od misli o uporabi dopinga. Naša testiranja na tekmovanjih razumem kot preventivne aktivnosti. Moramo biti prisotni v Sloveniji, sicer določen šport ni pod nadzorom. Število pozitivnih primerov v Sloveniji je razmeroma majhno, zato težko delamo zaključke. Zadnji pozitivni dopinški primeri kažejo, da gre v večini za športnike v zatonu kariere, če se lahko tako izrazim. Izjema je plavalka,« odgovarja Dvoršak.
»Doping je kriminal in z njim se bomo gotovo ukvarjali še naprej. Vselej bo nekdo na neustrezen način poskušal nadoknaditi nekaj, česar ne more po pravi poti. Nekorektno bi bilo napovedovati, ali bo dopinga v prihodnosti več ali manj. Gotovo bo še prisoten. Naša naloga je, da pri tej problematiki še naprej vlagamo veliko energije, časa in denarja,« zaključuje Dvoršak.
Število vseh odkritih slovenskih dopinških
kršiteljev po športnih panogah
Sloado
PODATKI
ALPSKO
SMUČANJE
KOLESARSTVO
ATLETIKA
PLAVANJE
NOGOMET
15
8
2
2
2
KOŠARKA
CHEERLEADING
HOKEJ NA LEDU
ROKOMET
GIMNASTIKA
1
1
1
1
1
OPOMBA
začasno suspendirani slovenski športniki so Kristjan Fajt, Jure Kocjan in Blaža Klemenčič (vsi kolesarstvo), trenutno izločeni pa so Tanja Šmid (plavanje), Danimir Azirović (cheerleading) in Kristjan Kumar (kolesarstvo).
