Faza odraščanja je za vsakega mladega športnika pomembno in občutljivo življenjsko obdobje. To je čas, ko športniki gradijo in izoblikujejo svojo osebnost. Tako kot vsi mladi ljudje se tudi športniki med adolescenco različno odzivajo na vsakdanje življenjske izzive. Mnogo primerov je, ko so športniki v mlajših kategorijah osvajali laskave mednarodne naslove, a po prehodu med člane tako odmevnih uspehov niso znali ponoviti. Razlogov za upad njihovega športnega razvoja je več.
Predvsem starši si pogosto zastavijo vprašanje, kako uspešen bo njihov otrok na športnem tekmovališču v poznejših letih. Praksa in študije kažejo, da povsem natančnega odgovora ni, je pa tudi od socialnega razvoja mladega športnika odvisno, kakšna bo njegova športna pot. Ne gre zanemariti niti zunanjih dražljajev, ki so v obdobju odraščanja lahko tako izraziti, da krojijo kariero športnika. Daniel Addo, Mohammed Amar Al Kathiri in Sergio Santamaria so bili med letoma 1993 in 1997 izbrani za najboljše nogometaše na svetovnih prvenstvih v kategoriji do 17 let. Vsi trije so veljali za izjemne talente, vendar se noben od njih ni uveljavil tako izrazito, da bi postal globalna športna zvezda. Sklepamo lahko, da je meja med uspehom in neuspehom kmalu po polnoletnosti in v zgodnjih dvajsetih letih zelo tanka.
Velika pričakovanja so lahko obremenitev
Pomembno vlogo pri razvoju športnika imajo trenerji, ki so v eni osebi tudi pedagogi in psihologi. Atletski strokovnjak Milan Kranjc že dolga leta sodeluje z Robertom Rennerjem, ki velja za enega najobetavnejših slovenskih atletov. Renner nastopa v disciplini skok ob palici, nedavno pa je v Estoniji postal evropski prvak med mlajšimi člani. Ni dvoma, da njegov trener Kranjc v rokah drži športni dragulj. Prav zato ima veliko odgovornost, da bo mladega športnika pravilno usmeril, da bo čez nekaj let lahko podobno uspešen tudi med člani. »Nisem tip trenerja, ki bi si upal z gotovostjo trditi, da bo neki športnik čez nekaj let postal šampion, tudi če ima v mladosti neizmeren potencial. Prav je, da mlade športnike spodbujamo na njihovi poti, vendar je treba iti korak za korakom. Cilji morajo biti dolgoročni, a je treba program dela prilagajati razmeram. Za nekoga so velika pričakovanja lahko huda obremenitev. Neuspeh se nikdar ne zgodi zgolj zaradi treh slabših treningov. Običajno so razlogi globlji, zato se je treba z njimi soočiti,« pravi Milan Kranjc.
Naš sogovornik opozarja na pomembnost socialnega razvoja pri mladih športnikih. Zaščititi je treba zlasti uspešne tekmovalce, pri katerih se lahko (pre)hitro pojavi slava, je poudaril. »Vprašanje je, ali je mlad športnik že dovolj zrel za tovrstne zadeve. Narava daje človeku motorični talent, ki ga razvija s športnim udejstvovanjem. Vzporedno s tem gresta tudi socialni razvoj in odraščanje. Na tej stopnji lahko športnik pregori. V slovenski športni sferi smo na ta segment morda premalo pozorni. Prišel sem do spoznanja, da je glava kot največji doping in hkrati zavora v razvoju. Poleg motoričnega talenta namreč obstaja tudi psihični talent. Z mentalnim treningom se da marsikaj popraviti, vendar tudi tukaj obstajajo omejitve. Zagotovo pa velja, da se veliki šampioni rodijo z velikim psihičnim talentom,« je prepričan Milan Kranjc.
Njegov varovanec Robert Renner se je z rezultatsko krizo že srečal in jo uspešno prebrodil. Kranjc pravi, da ni bilo preprosto, saj so se neprijetnosti začele po osvojitvi naslova svetovnega prvaka. Za nasvete so vprašali tudi športnega psihologa Mateja Tuška. »Bili smo potrpežljivi. Ko športniku ne gre po načrtih, postane zelo ranljiv. Tako kot vsi ljudje. Čeprav v športniku tli ogromna želja, znotraj močno trpi. Lahko rečemo, da gre za neke vrsto poškodbo, ki je povezana z glavo. Včasih bi rekli, da je to nekaj slabšalnega. O tem se ni veliko govorilo, toda ne gre za stigmo. Psihološka kriza je nekaj povsem običajnega, zato se je treba z njo spopasti,« odgovarja Milan Kranjc in opozarja na pravilno podporo staršev pri športnem razvoju njihovih otrok.
»Prav je, da starši sodelujejo tudi s trenerjem, vendar mora obstajati distanca. Vsak starš svojemu otroku želi le najboljše, zato je na neki način subjektiven in ima drugačne poglede kot trener. Tukaj lahko nastanejo težave, saj v trenerskem poklicu velja, da ne sme biti prevelike demokracije. Uspešen trener bo vedel, kdaj mora stopiti korak nazaj, da bo lahko pozneje naredil dva naprej. Na koncu je vedno tako, da vsak športnik sam sprejema odločitve in je zanje odgovoren. Od njega je odvisno, ali bo zadel koš, kako daleč bo zalučal orodje, ali bo preskočil letvico... Trenerji poskušamo športnike usmerjati in jim pomagati, da bodo izkoristili potencial. Dejstvo pa je, da se vsi sami odločamo o tem, kaj bomo naredili in kako,« je dodal.
Cona frustracije mora biti prisotna
Z drugačnimi težavami se srečujejo v kolektivnih športnih panogah, kjer mora imeti trener pod nadzorom večjo skupino mladih športnikov. Oliver Bogatinov, ki je kot pomočnik trenerja trenutno zaposlen pri ljubljanski Olimpiji, ima številne izkušnje s treniranjem mladih nogometašev. V zadnjih dveh sezonah je delal v Savdski Arabiji. V mestu s šestimi milijoni prebivalcev je opazil, da imajo mladi nogometaši bistveno manj priložnosti za uspešen razvoj kot v Sloveniji. Obdobje odraščanja mladih športnikov označuje kot prelomnico. »Na njihovi poti zorenja je ogromno deležnikov. Ne pozabimo na starše, ki lahko nanje vplivajo tako pozitivno kot negativno. Pomemben je izobraževalni sistem, ki mladim daje določene pozitivne vrednote. Opazil sem, da mnogim fantom prehitro prilepimo etiketo, da so športni talenti. Mladi športniki v poplavi informacij še niso dovolj zreli, da bi znali filtrirati vse zunanje vplive. Vprašajte se, komu naj mladi športnik zaupa. Velika večina bo izbrala krog ljudi, v katerem se bo počutila pomembne in varne. Mladi športnik bo poslušal predvsem prijazne nasvete in ob prvih težavah v krogu svojih ljudi našel zavetišče. S tem se bo izognil coni frustracije, kar ni dobro. Frustracija in notranja želja morata biti prisotni predvsem zaradi napredovanja, kar je dokazano v številni literaturi. Povratna informacija te lahko naredi boljšega, zato je ne smeš jemati kot osebni napad,« je dejal Oliver Bogatinov.
Mladi ljudje imajo pri korakanju v svet odraslih številne pomisleke. Na tej poti se srečujejo s procesom oblikovanja življenjskih vrednot. Mnogi se znajdejo v stiski, ker se zaradi drugačnosti počutijo odmaknjene od družbe. Pri mladih športnikih se lahko vsak odmik od običajnih in tradicionalnih norm odrazi na tekmovališču in jih zaznamuje. »Za mlade športnike je marsikaj lahko obremenjujoče, vendar je prav, da poskušajo poiskati svojo pot. Zgodi se, da zahtevne situacije naredijo nekatere posameznike boljše in močnejše. Treba je vedeti, da je vsak človek odgovoren za svoja dejanja. Če bo mlad športnik poslušal le trenerja ali starše, ne bo v redu. Moj nasvet je, naj mladi športniki poslušajo svoje srce, ki pa mora biti čisto,« je sklenil nekdanji nogometaš, zdaj pa trener Bogatinov.
