Pri izvedenem ukrepu sta na najslabšem otroka, ki sta nepričakovano pristala v tujih rokah in ostala brez vsake znane ključne osebe, skrita v nekem oddaljenem, neznanem okolju. Ni človeka, ki ob misli na njuno stisko ne bi sočustvoval z njima, zato je odziv zaskrbljene javnosti razumljiv, saj gre za kompleksno in občutljivo zadevo, ki pomeni za otroka in vse udeležene zahtevno izkušnjo z različnimi posledicami. Prav v tem primeru odvzema otrok se je nesrečno seštelo več perečih dejavnikov, ki skupaj kažejo na širši, še bolj zaskrbljujoč problem – neurejenost družinske zakonodaje.

Sprejetje dobro pripravljenega zakonika je žal zaustavilo nekaj členov in s tem preprečilo uveljavitev zelo potrebnih sprememb na področju družinske politike, kjer tako ostaja veliko nerešenih problemov. Samo vprašanje časa je, v kakšni meri in obliki bodo, verjetno že v bližnji prihodnosti, eskalirali, zato je upanje strokovnih delavcev glede čimprejšnje sistemske urejenosti naslovljeno na resorno ministrico.

Centri za socialno delo so morali v zadnjih letih prevzemati povsem administrativne vloge, ki so jih oddaljevale od njihove prvenstvene strokovne vloge, saj so komaj sproti reševali najnujnejše zadeve, preverjali podatke, izdajali številne odločbe... Narobe bi bilo na podlagi enega medijsko izpostavljenega primera (v katerem je treba podpreti strokovne odločitve) soditi celotno njihovo delo, saj v danih razmerah delajo zelo dobro, gotovo pa bi jim bilo treba zagotoviti boljšo podporo, čas za timsko delo in soodločanje, supervizije in vse drugo, kar pripomore k učinkovitejšemu delu. Zaradi kadrovske podhranjenosti nujno potrebujejo reorganizacijo, poenostavitev postopkov in s tem razbremenitev strokovnih delavcev, ki bi se tako lahko bolje približali uporabnikom.

Kakovostno strokovno delo potrebuje večrazsežnostni pristop in povezovanje različnih deležnikov, z začetkom pri ustanovah, ki izobražujejo kader za socialnovarstvene poklice. Potruditi se morajo za zagotovitev takšnega znanja, s katerim bodo kadri usposobljeni reševati vedno novo problematiko in se ustvarjalno odzivati na nove izzive. Nujno je treba zagotoviti tudi strokovno vodenje socialnovarstvenih zavodov, v katerih mora prevladati strokovno znanje, namesto sedanje politične usmerjenosti.

Socialna zbornica Slovenije se trudi, da bi na vseh področjih prevladala kakovostna stroka, ki ji javnost zaupa. Zaupanje v dobro strokovno delo in z njim povezane odločitve pa se gradi z vsakodnevnim ravnanjem dolgo in vedno znova. H kakovostnemu opravljanju dela Socialna zbornica pripomore tudi s tem, da preverja ustrezno pripravljenost kadrov na začetku opravljanja dela in aktivno vpliva tudi na poznejše izpopolnjevanje zaposlenih. Ustrezne in korektne odločitve podpira ne glede na (ne)všečnost javnosti.

Celotno delo na socialnem področju mora voditi v reševanje težav in pomoč tistim, ki so je potrebni, za kar moramo imeti učinkovit zakonodajni okvir. Upajmo, da bo angažiranost pri reševanju tega primera dodatna spodbuda in da bodo prizadevanja privedla tudi do premikov k sistemskemu reševanju družinske problematike na Slovenskem.

Bi se pa ob tej pretirani medijski gonji morali zamisliti. Ali sploh še kdo pomisli, kako je z obema fantoma?

dr. Valerija Bužan, predsednica Socialne zbornice Slovenije