Tisto, kar pri poročanju in predvsem pisanju o davčnih oazah in domnevnih kršiteljih preseneča, je dejstvo, da skoraj vsi komentatorji poudarjajo presenečenje, kot da gre za novoodkriti kontinent, ki je različno, gosto ali pa za zdaj redko naseljen, populacija pa je mednarodna, pri čemer domači mediji dajejo poimenski poudarek domačim reprezentantom.
Iz mnenj dosedanjih komentatorjev ni povsem razvidno, ali gre za kršenje zakonodaje, če ostanemo pri naših, ki so operativne dele poslov izpeljali menda v drugi državi kot zaključne transakcije, tiste, ko je treba obračunati korporativne davke na dobiček, pa v tako imenovanih oazah. Ali pa gre za vzrok ali posledico tržnih razmer, nedoseganja dobička, če bi ravnali drugače, in posledico globalizacije? Gre za legalnost ali kršenje zakonodaje posameznih držav ali EU, dilemo, ali je tak način, torej z vključevanjem davčnih oaz v zaključnih fazah raznih poslov, nujnost, da se kalkulacija izide pozitivno?
V dilemo ne bom posegal niti z vprašanjem niti z odgovori.
Želim le poudariti, da večina komentatorjev sporoča »svoje resnice« zelo pozno in šele sedaj, ko je bila izstreljena vest o panamskem domnevnem kršitelju. Če je šlo za kršenje posameznih zakonodaj, bi pričakovali, da bodo komentatorji prišli z novicami o nespodobnosti predmeta in nanj opozorili že pred leti.
Ali gre v primeru davčnih oaz za vzrok ali posledico nečesa imaginarnega ali česa konkretnega? Ali so domnevni kršitelji prekršili kodeks, torej »delovali so tako, kot so sposobni, in ne tako, kot je dovoljeno«?
Sam vidim transakcije v davčnih oazah kot posledico kar nekaj dejavnikov s skupnim imenom globalizacija.
Kapital v konkurenčnih razmerah množice tekmecev na trgu hoče pridobiti prednost za vsak svoj izdelek, kjer mu v proizvodnji to omogoča višja produktivnost od tekmeca. Na trgu financ je tak dejavnik največkrat finančni vzvod, ki je prevelik največkrat pri institucijah, kjer gre za požrešnost.
Boj za tržne deleže v daljšem časovnem obdobju in okolju kot vzrok znižuje cene izdelkov in kot posledico znižuje tudi število zaposlenih in inflacijo pri poražencih.
Pred časom je bil to spopad dveh ideologij, socializma in kapitalizma, v oblikah hladne vojne. Zadnja leta je to spopad razvitih držav z državami v razvoju in gospodarsko šibkimi, kar poimenujemo globalizacija. Preprost izraz, ki povzroča ogromne težave.
Poglavitni dejavniki, ki omogočajo globalizacijo ter so z njo globoko povezani, so sivi finančni trgi, skladi, ki jih formirajo in upravljajo vlade ali finančni lobiji, neodvisno od dolga države in njenih deviznih rezerv, in ameriški dolar kot rezervna valuta. Prenehanje vezave dolarja na zlato v letu 1971 je eden od vzrokov za valutne vojne, porazdelitev dobičkov med kapitalom in vrednotenjem dela pa se z dvigom produktivnosti odmika od vzdržne delitve.
Uporaba off-shore izpostav s strani mnogih podjetij omogoča izogibanje plačila dela davkov, ocene letnih zneskov, ki gredo mimo normalnih obdavčenj, pa so različne. Kajmanski otoki, Singapur, Hongkong, Bahami in za čuda tudi Luksemburg, Švica ter City of London se v zadnjih dnevih pogosteje pojavljajo v medijih v zvezi in kontekstu davčnih oaz.
Ali lahko pričakujemo, da se bo kar koli v zvezi s finančnimi tokovi, oazami in dejavniki globalizacije spremenilo zato, ker je bilo slišati komentiranje o davčnih oazah nekoliko glasneje? To ni vprašanje za milijon dolarjev. Pričakujem, da bo nekdo povišal zneskovni stereotip z enega milijona na večkratnik in Robertu Redfordu prevzel ekskluzivo o izrečenem znesku.
Na odgovor seveda ne bomo čakali.
Matjaž Vouk, Ljubljana
