Slovenci vse raje poslujejo prek davčnih oaz. Podatki državne finančne uprave (Furs) kažejo, da se je obseg transakcij zgolj z »uradnimi« davčnimi oazami, ki jih kot take opredeljuje ministrstvo za finance, med letoma 2010 in 2012 povečal za 15 odstotkov, na slabih 130 milijonov evrov. Pri preiskavah 46 tveganih držav je Furs lani medtem ugotovil dodatnih 13,15 milijona evrov davčnih obveznosti.
Najbolj priljubljene so Liechtenstein, Panama, Sejšeli in Belize, s katerimi so v omenjenem triletnem obdobju finančne transakcije dosegle slabih 300 milijonov evrov oziroma skoraj 80 odstotkov vseh transakcij z devetnajstimi uradnimi davčnimi oazami.
Opozoriti je treba, da denarni tokovi sami po sebi še ne predstavljajo nujno kršitve davčne zakonodaje. A glede na to, da gre za davčne oaze, je mogoče upravičeno sklepati, da fizične in pravne osebe v teh državah najpogosteje poslujejo z namenom znižanja davčnih obveznosti ali pa gre celo za povsem nezakonite dejavnosti, utajevanje davkov in na primer pranje denarja.
Drug pomemben podatek je, da so na seznamu le tiste države, kjer je obdavčitev dobička podjetij nižja od 12,5 odstotka in niso članice Evropske unije, seznam pa je nastal že davnega leta 2007. Od takrat se je število davčnih oaz, ki jih kot take opredeljujejo od vlad neodvisne organizacije, močno povečalo; trenutno jih je kar okoli 80. Hkrati pa so po ugotovitvah teh organizacij prav države znotraj EU (Luksemburg) ali pa tiste, ki so z Unijo tesno povezane (Švica), daleč najbolj priljubljene destinacije za zniževanje davčnih obveznosti ali pa za neposredno utajevanje davkov. Ena najbolj priljubljenih davčnih oaz znotraj Unije je bila tako v minulih letih Ciper, kamor se je samo v letu 2011 iz Slovenije steklo več denarja kot skupaj v vse »uradne« davčne oaze.
Od Tovšakove do Šrota in najbogatejših Slovencev
Poslovanja v davčnih oazah so se v minulih letih, kot smo razkrivali v Dnevniku, posluževala številna slovenska podjetja. Več deset milijonov evrov je na računih podjetij v davčnih oazah, konkretneje v Liechtensteinu in Panami, končalo pri nepremičninskih poslih Vegrada Hilde Tovšak. Boško Šrot je s pomočjo mreže podjetij v davčnih oazah od Luksemburga do Britanskih Deviških otokov in Sejšelov premikal milijone evrov iz preprodaje delnic Letrike in drugih delniških poslov. V davčnih oazah pa je mogoče najti tudi podjetja najbogatejših Slovencev, od Sandija Češka, Joca Pečečnika, Igorja Laha do Darka Horvata in prav tako letos najbogatejših z lestvice Financ, Sama in Ize Login. Slovenski bogataši so tako pri izkoriščanju davčno ugodnejših območij z namenom zniževanja davčnih obveznosti na minimum prav tako iznajdljivi kot tuji.
Lani za 13,15 milijona evrov nepravilnosti
Furs je sicer v zadnjih letih začel intenzivneje nadzorovati poslovanje slovenskih fizičnih in pravnih oseb z davčno ugodnejšimi območji. Med njimi so, kot so nam pojasnili na Fursu, tudi Luksemburg, Švica, Ciper in ameriška zvezna država Delaware, »ker gre lahko za rizična območja z vidika izmenjave informacij in območja, za katera ugotavljamo, da se zaradi različnih drugih razlogov (bančna skrivnost, davčna ugodnost za določene transakcije ali oblike družb) pogostokrat uporabljajo za namene davčnega izogibanja«. Celotnega seznama 46 držav, ki so jih preiskovali v letih 2011 in 2012, na Fursu zaradi interesa preiskav ne razkrivajo.
V preiskavah od oktobra 2012 do februarja 2014 je Furs opravil 272 pregledov in kršitve davčnih predpisov ugotovil v več kot tretjini primerov. Dodatno so tako odmerili 13,15 milijona evrov davkov, pri čemer so veliko večino dodatnih davčnih obveznosti ugotovili pri preverjanju gospodarskih družb. Leta 2011 je Furs odmeril dobrih deset milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti, leto pred tem pa 3,5 milijona evrov.
Poslovanje z davčnimi oazami raste tudi v svetu
Čeprav so razvite države zaradi finančne krize, ki je močno načela njihove javne finance, v zadnjih letih davčnim oazam »napovedale vojno«, so rezultati precej borni oziroma nični. Gabriel Zucman, profesor asistent z London school of economics, ki je kot eden redkih preučil učinke novih ukrepov razvitih držav v boju z davčnimi oazami, je za Dnevnik pojasnil, da se je premoženje v slednjih od leta 2009 do danes po okvirnih ocenah povečalo za četrtino. Samo v Švici, ki je na prvem mestu lestvice nevladne organizacije Tax justice network, ki meri obseg poslovanja z namenom davčne optimizacije in raven finančne tajnosti, se je premoženje povečalo za 18 odstotkov. Po ocenah omenjene mreže imajo samo fizične osebe v davčnih oazah »parkiranih« med 21 in 31 bilijoni dolarjev malo ali nič obdavčenega finančnega premoženja.
Hkrati je Zucman v lani objavljeni raziskavi vplivov novih ukrepov na poslovanje v davčnih oazah ugotovil, da so ti imeli bolj ali manj le en opazen učinek – posamezniki in podjetja so svoje poslovanje preselili iz tistih držav, ki so jih zajela nova pravila, v države, ki novih pogodb niso podpisale; najbolj pri tem izstopajo Singapur, Hongkong in Kajmanski otoki. Tako si tudi v Fursu od novih pravil avtomatične izmenjave bančnih podatkov ne obetajo veliko. Pravijo sicer, da jim bo to olajšalo odkrivanje morebitnih kršitev predpisov in odkrivanje davčnega izogibanja, da pa »se bodo davčni zavezanci, ki jim je cilj izogibanje davčnim obveznostim, prilagodili novim ukrepom in iskali druga območja ali drugačne poti in sheme, ki jim bodo omogočile davčno izogibanje«.
Barbara Hren
