Naivno je pričakovati, da bodo davčne oaze in območja z visoko stopnjo tajnosti finančnega poslovanja spoštovala mednarodno sprejeto regulacijo. »Kot kažejo panamski dokumenti, mnoge institucije, ki poslujejo v davčnih oazah, teh pravil enostavno ne upoštevajo, ker za to nimajo nikakršnih razlogov,« je za Dnevnik dejal trenutno bržčas najbolj oblegani poznavalec delovanja davčnih oaz Gabriel Zucman, avtor odmevne knjige The hidden wealth of nations.
Razkritja iz panamskih dokumentov dokazujejo, kako globoko je kriminal zajeden v davčne oaze; institucije, ki poslujejo v davčnih oazah, so pripravljene ponujati storitve znanim kriminalcem in pri tem brez sramu kršiti tudi najbolj temeljna pravila proti pranju denarja, pravi Zucman. Zato bo po njegovem mnenju treba k regulaciji davčnih oaz pristopiti na povsem drugačen način. »Uvesti bo treba jasne sankcije za območja, ki dopuščajo delovanje zlonamernih finančnih inštitucij. Sankcije bi morale biti avtomatične, odpravljene pa le, če bi območja dokazala, da so pravilno identificirala vse lastnike upravičence na območju registriranih podjetij,« pravi in se sprašuje, zakaj sploh dopuščamo finančni industriji, da posluje na Britanskih Deviških otokih ali v Panami, če obstajajo trdni dokazi, da omogočajo izvajanje kaznivih dejanj.
Nujna drugačna ureditev
Še pomembnejša pa so po Zucmanovih ocenah nova orodja za povečanje transparentnosti finančne industrije. Nujno bi morali vzpostaviti register lastnikov upravičencev do finančnih sredstev in nepremičnin. »Obstajata dva načina regulacije davčnih oaz. Lahko reguliramo institucije, ki jih upravljajo. A težava je ta, da je premoženje, ki ga nekdo upravlja v Hongkongu ali Panami, pravzaprav investirano v Evropi in ZDA. Zato moramo identificirati lastnike upravičence do tega premoženja,« pojasnjuje Zucman in dodaja, da je prvi pristop nezadosten, celo naiven, in da moramo zato nujno poseči po drugem načinu regulacije. Register lastnikov upravičencev že nastaja v okviru Evropske unije, vendar pa ne bo javno dostopen vsem. Hkrati pa je velika hiba tovrstnih regionalnih pobud, da se bo poslovanje enostavno selilo na druga, manj regulirana območja.
Velik del poslovanja zakonit
Razkritje panamskih dokumentov je sicer že spodbudilo pozive v smeri ostrejše regulacije. Med drugimi se je oglasil tudi predsednik ZDA Barack Obama, ki je pozval k reformi mednarodnega davčnega sistema in ocenil, da je izogibanje plačevanju davkov velik problem. Pri tem je, pravi Obama, problematično, da je velik del poslovanja zakonit in ne nezakonit. Če smo nekoliko hudobni – Obama bo že vedel, saj so ZDA z zveznimi državami, kot sta Delaware in Nevada, pri vrhu seznama najmanj transparentnih davčnih oaz oziroma območij z visoko tajnostjo finančnega poslovanja. Na najnovejši lestvici nevladne organizacije Tax Justice Network, ki se bori za davčno pravičnost, so se ZDA po tajnosti finančnega poslovanja uvrstile na tretje mesto za Švico in Hongkongom. V organizaciji prav ZDA izpostavljajo kot državo, ki najbolj ogroža globalna prizadevanja pri učinkovitejšem boju zoper davčne oaze.
Razkritja bi utegnila oživiti tudi ideje o obdavčitvi finančnih transakcij. Nemški minister za gospodarsko sodelovanje in razvoj je za nemški časnik Rheinische Post ocenil, da bi obdavčitev visokofrekvenčnih finančnih transakcij, ki jih opravljajo računalniški programi, lahko služila kot neke vrste premoženjski izravnalni mehanizem med superbogatimi in revnimi. Po njegovih ocenah bi zgolj 0,01-odstotni davek letno prinesel več kot 100 milijard evrov.
