Potem ko so makedonski policisti pretekli konec tedna na meji poškodovali okrog tristo beguncev, je Grčija Makedonijo obtožila prekomerne uporabe sile. Po poročanju Zdravnikov brez meja so imeli begunci, ki so poskušali prebiti ograjo, ki jih že več tednov ločuje od Evrope, težave z dihanjem zaradi solzivca ter podplutbe in rane zaradi policijskih udarcev in gumijastih nabojev. Uporabo tovrstnega streliva, ki ima izrazito negativno konotacijo, saj je značilno za zatiranje množic v represivnih režimih, sicer makedonska policija zanika. Vendar zdravniška poročila in Reutersovi posnetki kažejo, da so policisti na begunce streljali s črnimi gumijastimi naboji, ki imajo na vrhu majhno »kapico«. Begunci so policistom vračali z metanjem kamenja.
Grški premier Aleksis Cipras je dejal, da je Makedonija z uporabo solzivca in gumijastih nabojev osramotila Evropo. Ukrepanje Makedonije proti »ljudem, ki niso bili grožnja in so bili neoboroženi«, je nevreden evropske države, je dejal. »Gre za veliko sramoto za evropsko družbo in državo, ki želi biti del nje.«
Znani po brutalnosti
Makedonska policija je sicer znana po brutalnih metodah in država je bila zaradi policijskega nasilja že večkrat obsojena tudi na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Slovenska policija je kljub temu z makedonsko policijo sklenila protokol o sodelovanju pri varovanju meje z Grčijo. Slovenski policisti imajo v Makedoniji uradno nalogo skupnega patruljiranja na makedonski državni meji ter preprečevanja kaznivih dejanj in prekrškov v zvezi s prehajanjem migrantov čez državno mejo. Te naloge izvajajo pod vodstvom makedonskih enot.
Policija: Slovencev ni bilo zraven
Trenutno je v Makedoniji osem slovenskih policistov, ki z makedonskimi izvajajo skupne patrulje. Danes jih bo obiskal tudi slovenski predsednik republike Borut Pahor. »V slovenski policiji ne moremo komentirati konkretnega primera postopkov makedonske policije in uporabe prisilnih sredstev, saj za to nismo pristojni,« so včeraj na naše vprašanje o odnosu do spopadov z begunci odgovorili na slovenski policiji. »Po naših podatkih slovenski policisti niso bili prisotni na območju mejnega prehoda, kjer je prišlo do uporabe policijskih pooblastil makedonske policije, niti niso pri tem sodelovali.«
Glede na meddržavni protokol, ki ga je 5. januarja letos podpisal generalni direktor policije Marjan Fank, se postavlja vprašanje, kakšne so pristojnosti naših policistov v Makedoniji in katera sredstva lahko uporabijo v katerem primeru. Protokol o uporabi strelnega orožja denimo pravi, da lahko policist uporabi kratkocevno službeno orožje le v primeru samoobrambe, nujne obrambe ali obrambe druge osebe ali v nevarnosti. Če to primerjamo s slovenskim zakonom o nalogah in pooblastilih policije, je določba videti precej ohlapna. Slovenski zakon namreč zelo strogo določa uporabo strelnega orožja – dovoljena je le, če je ogroženo življenje policista ali drugih oseb, ki jih policist ščiti. »Pogoji za uporabo kratkocevnega orožja so v protokolu z Makedonijo dejansko precej ohlapno in nepravno zapisani,« je potrdil profesor Miroslav Žaberl, strokovnjak za policijska pooblastila in nekdanji generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve. »Samoobramba je borilna veščina in ne priznan pravni izraz. Pravilneje bi bilo zapisati v primeru silobrana ali skrajne sile, če je neposredno ogroženo življenje in če ni drugih možnosti.« Žaberl pravi, da so pogoji za uporabo orožja določeni premalo določno, premalo jasno in sorazmerno.
Predstavnik slovenske policije Drago Menegalija pa nam je pojasnil, da morajo kljub protokolu, ki ob uporabi orožja napotuje tudi na makedonsko zakonodajo, slovenski policisti v Makedoniji upoštevati pogoje za uporabo orožja, kot jih predpisuje domači zakon o policiji. »Torej na način, kot ga predpisuje slovenska zakonodaja,« trdi Menegalija.
Slovenci pod Makedonci
Makedonska zakonodaja, dodaja Menegalija, se uporablja le za določitev tipa oziroma vrste orožja, denimo, kateri je dovoljeni kaliber, in za način uporabe preostalih prisilnih sredstev, ki so navedena v protokolu – službenega psa, sredstev za vklepanje in vezanje, plinskega razpršilca, palice ter fizične sile. Drugih sredstev, ki so v Sloveniji predpisana, v Makedoniji pa ne, slovenski policisti tam ne smejo uporabljati. Zanimivo je denimo, da makedonska zakonodaja uradno sploh ne predvideva uporabe gumijastih nabojev, slovenska pa.
Na splošno, pravi Žaberl, morajo slovenski policisti na misijah delovati skladno z določili, zapisanimi v sprejetih sporazumih in protokolih, ki pa morajo biti skladni s slovensko ustavo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. »Načeloma so dolžni upoštevati zakonodajo države, na območju katere delujejo,« pravi Žaberl. Upoštevati morajo tudi povelja makedonske policije, pod katere okriljem delujejo. Če bi slovenski policist od makedonskega poveljnika prejel ukaz za kaj nezakonitega, kar bi bilo v nasprotju z ustavo ali evropsko konvencijo, bi moral ukaz zavrniti. Po slovenskih policijskih predpisih bi moral takšno nezakonito naročilo tudi zabeležiti oziroma prijaviti.
