Slovenija išče namestitve za begunce tudi v zasebnih stanovanjih. Na poizvedovanje ministrstva za javno upravo se je minuli teden odzvalo 11 zasebnih ponudnikov stanovanj v Lendavi, Rakeku, Viru, Idriji, Ljubljani, na Zgornjem Brniku, v Vrhu v Loški dolini, Šoštanju, Mariboru in Črni na Koroškem. Ponujajo eno ali več stanovanj v hišah ali blokih. V Črni na Koroškem je nekdo ponudil celoten blok z devetnajstimi stanovanji, vendar na tamkajšnji občini o tem ne vedo nič in se jim zdi ponudba nenavadna. Morda je nekdo oddal lažne ali pa napačne podatke, pravijo. V Idriji ponujajo štiri stanovanja, v Šoštanju sedem samskih sob, drugod pa po eno stanovanje ali hišo. Skupno osemintrideset bivalnih enot. Država zasebne namestitve potrebuje, saj mest za begunce zmanjkuje.

Pogoji še niso definirani

Postelje v begunskih centrih, azilnem domu, centru za tujce in integracijskih hišah (različnih tipov za različne vrste migrantov) so že precej napolnjene, napovedan pa je še prihod beguncev iz programa premestitev in preselitev iz Grčije in Italije. Do sredine prihodnjega leta naj bi jih Slovenija sprejela 567, ki predvidoma prihajajo iz Sirije, Eritreje, Iraka, Srednjeafriške republike, Svazija ali Jemna. Poleg teh bo v Slovenijo trajno preseljenih še dvajset Sircev neposredno z ogroženih območij. Poleg tega je mogoče pričakovati tudi neregularne prehode meje – samostojno ali s pomočjo tihotapcev.

Na zasebne naslove je mogoče namestiti tiste migrante, ki jim bo država podelila azil, pa tudi tiste, ki za azil šele prosijo. »V zasebna stanovanja bomo nameščali samo begunce s statusom, prosilci pa bodo na rešitev svoje prošnje čakali v azilnem domu,« so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, ki vsebinsko vodi program sprejema, namestitve in integracije beguncev. »Iskanje namestitev v zasebnih stanovanjih je le ena od možnosti. Zaenkrat zgolj zbiramo ponudbe, o natančnejših pogojih najema, koliko oseb, za koliko časa in po kakšni ceni, pa se bomo dogovarjali kasneje,« pravijo na MNZ. V prihodnjih tednih naj bi medresorska delovna skupina odločila, katere ponudbe so primerne.

Za tujce zaprto!

Iskanje namestitev za begunce poteka v težkih družbenopolitičnih okoliščinah. Pomemben del prebivalcev Slovenije se počuti zaradi prihoda beguncev ogrožen in jim nasprotuje, že v preteklih letih pa iskanje stanovanj za tujce ni bila enostavna naloga. V raziskavi iz leta 2013, ki jo je izvedel inštitut Ekvilib v sodelovanju z zagovornikom načela enakosti, Srbskim kulturnim društvom Danila Kiša in Zavodom Global, se je izkazalo, da na tem področju prihaja do diskriminacije. Testiranje so izvedli tako, da so tujci klicali nepremičninske agencije in poskušali najeti ponujena stanovanja.

»V tretjini primerov so agencije tujcu že vnaprej neresnično pojasnile, da je stanovanje 'že oddano', ali pa so osebe obravnavali bistveno slabše, na primer tako, da niso hoteli posredovati podrobnosti o stanovanju – češ naj pišejo po e-pošti, naj jih pokličejo nazaj v nerazumno poznih urah, ali da jih bodo agenti poklicali nazaj, pa jih niso,« je rezultate opisal Ekvilib. »Nekateri ponudniki so bili zelo neprijazni in nevljudni, v nekaj primerih so omenili, da bo najemnina dražja, v enem primeru pa je agencija prostodušno povedala, da lastnik ne bi bil za. Nasprotno so osebi slovenskega porekla agencije isto stanovanje naknadno, v zamiku nekaj ur, brez omejitev ponujali, bili prijazni in ustrežljivi.« Pri Ekvilibu so ocenili, da je iskanje stanovanj pri zasebnikih še težje, saj so agencije bolj osveščene.

»Glede na terenska situacijska testiranja, ki smo jih opravljali v Sloveniji, je iskanje zasebnih stanovanj za begunce za državo težka naloga. Ljudje pogosto ne želijo oddajati stanovanj tujcem, pa tudi ne drugim pripadnikom manjšin,« ocenjuje zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc. »Res je, da je država po eni strani dober partner, saj lahko zajamči plačilo in zagotovi dolgoročni najem. Skrbi pa me, da bodo pred naselitvijo ponovno spraševali okoliške prebivalce, ali bi sprejeli begunce, in s tem država pravzaprav sproži možnost za segregacijo in diskriminacijo.«

Začetni odziv sicer kaže, da vsaj enajst stanodajalcev v Sloveniji v beguncih vidi tudi priložnost. V Avstriji, denimo, ja takšen model namestitve zelo uspešen, tudi zato, ker v njem sodelujejo Karitas in druge nevladne organizacije.