Kanada je postala z novim premierjem Justinom Trudeaujem iz Liberalne stranke zelo gostoljubna do sirskih beguncev, tako da jim prvi proračun nove vlade namenja veliko denarja. Sicer je za Kanadčane multikulturalizem že dolgo del nacionalne identitete in skrajna desnica pri njih ne obstaja. V novi vladi je simbol te različnosti, etnične in verske, minister za obrambo Harjit Sajjan s svojim sikhovskim turbanom na glavi.
»Medtem ko druge države zapirajo svoja vrata prosilcem za azil sredi ene največjih begunskih kriz v zadnjih desetletjih, jih mi odpiramo,« je nedavno ponosno dejal 65-letni minister za priseljevanje John McCallum. V prvih stotih dneh je Trudeaujeva vlada omogočila urejen prihod 25.000 sirskih beguncev, torej brez smrtno nevarne plovbe v nabito polnih čolnih in brez neznosnega čakanja na mejah.
Še lani je nekaj mesecev pred volitvami konservativni premier Stephen Harper napovedal, da bo vsako leto sprejel 10.000 beguncev. Toda v 36-milijonski Kanadi je na javno mnenje septembra močno vplivala fotografija utopljenega triletnega Aylana Kurdija, ki je utonil skupaj z mamo in petletnim bratom ob prečkanju morja med Turčijo in Grčijo. Njegova teta, ki živi v Vancouvru, na skrajnem zahodnem delu Kanade, si je namreč pred tragedijo več mesecev zaman prizadevala, da bi Aylanova kurdska družina, doma iz sirskega Kobaneja, prišla k njej, ker kanadska birokracija ni hotela izdati vizuma.
Voditelj tedanje opozicije Trudeau je po smrti triletnega dečka dobro izkoristil razpoloženje javnosti in sedem tednov pred kanadskimi parlamentarnimi volitvami ostro kritiziral begunsko politiko konservativne vlade. Sam je obljubil, da bo, če bo oktobra zmagal na volitvah, že v novembru in decembru 2015 sprejel 25.000 sirskih beguncev.
Z vojaškimi letali ponajranljivejše begunce
Po zmagi na volitvah pa je nekaj časa trajalo, da je novi minister za priseljevanje McCallum ugotovil, kako bi bilo najlažje izbrati 25.000 beguncev. Konec novembra je dobil od Trudeauja dovoljenje za enomesečno zakasnitev prihoda beguncev in sprejel odločitev, da bo več sto kanadskih uradnikov odšlo v begunska taborišča v Libanonu, Jordaniji in Siriji z nalogo, da izberejo najranljivejše begunce: ženske brez mož, otroke, družine.
Vojaška letala so jih decembra začela prevažati v Kanado in Trudeau jih je označil za »nove Kanadčane«. Do 27. februarja so jih v 95 letih prepeljali 25.000. McCallum pravi, da je zdaj treba preiti v drugo fazo, »ki je najpomembnejša«. Treba je beguncem zagotoviti stanovanja, učenje jezika in zaposlitev. Do 20. marca je dve tretjini sirskih prišlekov dobilo dokončno stanovanje, kar bo kanadske davkoplačevalce v naslednji šestih letih stalo 680 milijonov evrov. Letos naj bi v Kanado prišlo še 55.000 sirskih in drugih beguncev, skupno pa naj bi letos sprejela okoli 300.000 novih priseljencev.
Seveda se Kanada ne more primerjati z Nemčijo, ki je lani sprejela okoli milijon beguncev. John McCallum pa ima nemško kanclerko Angelo Merkel za »junakinjo«. Vendar Kanada ni bila vedno odprta do beguncev. Pred 2. svetovno vojno, ko je bil vodja kanadskega priseljevalnega urada antisemit Frederick Blair, so kanadske oblasti zapečatile usodo številnih Judov, ko jim, še veliko večkrat kot ZDA in Velika Britanija, niso dovolile priti z evropske celine, kjer jih je čakal holokavst. V Kanado, ki je za ZSSR oziroma za Rusijo druga največja država na svetu, se je tako v letih 1933–1939 priselilo samo 5000 Judov, v ZDA pa 200.000 in v Mehiko 20.000.
