Panamska razkritja so v Evropski uniji sprožila številne pozive h krepitvi boja zoper davčne oaze in zaostritvi pravil, a nova direktiva evropske komisije proti pranju denarja gre vsaj v eni od ključnih točk – razkrivanju lastništva podjetij nabiralnikov – v nasprotno smer.
Nova evropska direktiva proti pranju denarja, ki bo predvidoma začela veljati sredi prihodnjega leta, namreč predvideva rahljanje pravil glede razkrivanja lastništva podjetij nabiralnikov. Če morajo po zdaj veljavnih pravilih podjetja upravičenim evropskim bankam, odvetnikom in notarjem razkriti, katera fizična oseba je lastnik nekega podjetja, ne glede na to, kako dolga je vmesna veriga podjetij nabiralnikov, skladov ali direktorjev nominirancev, predlog direktive to pravilo rahlja.
Papirnati lastniki
Kot opozarjajo v nevladnih organizacijah Transparency International in Tax Justice Network, bodo nova pravila, če bodo sprejeta, olajšala skrivanje premoženja in zmanjšala transparentnost. Izjema bi namreč bankam, notarjem in odvetnikom omogočila, da namesto dejanskega lastnika upravičenca kot upravičenca navedejo kogar koli, ki ima v neki pravi osebi položaj višjega menedžerja. To pa bi, kot opozarjajo v Tax Justice Network, lahko bili tudi direktorji nominiranci.
Gre za direktorje, ki jih podjetjem nabiralnikom v davčnih oazah priskrbijo odvetniške firme, kot na primer Mossack Fonseca, in ki s podjetjem sicer nimajo nobenih povezav. Takšni direktorji predstavljajo neke vrste zid med podjetji in dejanskimi lastniki upravičenci in lahko na papirju upravljajo na tisoče podjetij. Nova direktiva bi tako lahko povzročila, da bi bili ti direktorji po novem prijavljeni kot dejanski lastniki upravičenci, kar bo močno olajšalo zlorabo podjetij nabiralnikov po vsej EU.
Črni seznam
Direktiva sicer prinaša pomembno novost z vidika transparentnosti, in sicer register lastnikov upravičencev podjetij nabiralnikov, ki bi po prvotnih načrtih moral biti javno dostopen. A, kar je še posebno zanimivo z vidika najnovejših pozivov nemškega finančnega ministra Wolfganga Schaubleja po ukrepanju zoper davčne oaze, prav na zahtevo Nemčije, Malte in Cipra, bo objava teh podatkov dovoljena, ne pa tudi obvezna. To seveda pomeni, da javnost ne bo imela dostopa do podatkov o lastništvu podjetij nabiralnikov. Velik manko direktive je po ocenah Tax Justice Network tudi dejstvo, da register ne vključuje lastnikov tako imenovanih »trustov« oziroma skrbniških skladov, ki igrajo ključno vlogo v malodane vsaki aferi, povezani z davčnimi oazami.
Temu je seveda nasprotovala Velika Britanija, kjer so skrbniški skladi najbolj razviti. Poziv nemškega finančnega ministra k večji transparentnosti pri poslovanju z davčnimi oazami, ki ga je v teh dneh strnil v deset točk, tako diši po precejšnji hipokriziji. »Prepoved obstoja podjetij nabiralnikov se sliši lepo, delovala pa ne bo,« je za nemško televizijo ARD dejal minister in pojasnil, da bi morali proti državam, ki ne bodo sodelovale pri avtomatični izmenjavi podatkov o finančnem poslovanju, uvesti sankcije. Gre sicer za iniciativo OECD iz leta 2013, sistem bo začel delovati prihodnje leto, med podpisniki pa na primer ni Paname. Schauble meni, da bi morali države, ki v tem sistemu ne bodo sodelovale, uvrstiti na evropski črni seznam in jim prepovedati opravljanje določenih finančnih transakcij.
