Zlorab zloglasnega zemljiškega dolga, ki je bil namenjen lažji poti do posojil, sprevrgel pa se je v pripomoček za skrivanje nagrabljenega premoženja pred upniki in roko pravice, kazensko očitno ne bo lahko preganjati. Tudi morda najbolj očiten in vsaj na videz najlažje dokazljiv sporni manever z zemljiškim dolgom je v teh dneh postal pravnomočno brezmadežen. In ni edini.
Težko dokazovanje
Skoraj istočasno, ko so ustavni sodniki odločanje o priznanju odškodnine izraelskemu pacientu, ki jo je moral plačati svetovno znani nevrokirurg Vinko Dolenc, razveljavili in vrnili v ponovno odločanje na prvo stopnjo, so višji sodniki v Ljubljani s pravnomočnostjo potrdili tudi oprostilno sodbo v kazenskem postopku zoper Dolenca in njegovega odvetnika Mitjo Vidmarja. Tožilstvo je bilo prepričano, da je Dolenc s pomočjo odvetnika lažno vpisal zemljiški dolg na dve nepremičnini v Ljubljani, saj je pričakoval, da bo moral izraelskemu pacientu, ki je po zapletu po operaciji v ljubljanskem kliničnem centru postal težek trajni invalid, plačati vrtoglavo odškodnino.
Zemljiški dolg so izkoriščali tudi padli tajkuni in številni »običajni« dolžniki, bistvena težava pri dokazovanju fiktivnosti vpisov zemljiškega dolga pa je, da je imetnik zemljiškega pisma (torej upnik tega dolga) neznan. Zemljiško pismo je namreč vrednostni papir, ki se lahko prenaša iz rok v roke ali pa nikoli niti ne zapusti rok navideznega dolžnika, ki je vpisal zemljiški dolg na lastnih nepremičninah, za katerim v resnici ni nikakršnega upniško-dolžniškega razmerja.
Le priprava na kaznivo dejanje
Primer Vinka Dolenca je bil prvi, ki je dočakal tudi kazenski pregon, saj Dolenc ni pravočasno prevzel zemljiških pisem za dve nepremičnini in ju je zato zasegel izvršitelj. To je policiji omogočilo preiskavo, v kateri se je izkazalo, da za vpisanim zemljiškim dolgom ni nobenega dejanskega dolga. Dolenc in Vidmar sta bila obtožena poskusa goljufije, vendar se je obramba postavila na stališče, da vpis zemljiškega dolga na zalogo že sam po sebi ne more biti kaznivo dejanje in še da je Vidmar z zemljiškima pismoma želel pri bankah dobiti kredit. Slednje se je izkazalo za neresnico, saj se ni o kreditu pogovarjal z nobeno banko.
Ljubljanska sodnica Vladislava Lunder je že na prvi stopnji presodila, da je zakonodaja, iz katere je od jeseni 2013 institut zemljiškega dolga že črtan, pač omogočala vpis zemljiškega dolga na zalogo ter da je šlo zato za popolnoma legitimen posel. Menila je celo, da pri opisu spornega ravnanja niti niso opredeljeni vsi znaki kaznivega dejanja.
Tožilka Petra Vugrinec se je na to sodbo pritožila, vendar pa so oprostilno sodbo potrdili tudi višji sodniki. Bili pa so nekoliko konservativnejši. »Tako je nedvomno mogoče ravnanje obeh obtoženih opredeliti kot pripravljalna dejanja v luči očitanega jima kaznivega dejanja, ne pa tudi že kot izvršitev njegovega poskusa,« je presodil senat, ki je pritrdil obrambi, da vpisi zemljiškega dolga na zalogo sami po sebi ne morejo biti kaznivi, čeprav za njimi ni nobenega konkretnega posla. V Dolenčevem primeru po mnenju sodišča o poskusu goljufije ni bilo mogoče govoriti tudi zato, ker je bila šest milijonov evrov težka odškodnina izraelskemu invalidu pravnomočno priznana šele čez nekaj mesecev, ta čas pa Dolenc zemljiških pisem ni dvignil.
Uspelo ni niti mariborskemu tožilstvu
S podobnim primerom, ki je odbrzel povsem mimo oči javnosti, so se spopadli tudi na mariborskem tožilstvu. Tam so nam potrdili, da so zaradi kaznivega dejanja goljufije preganjali občanko, ki naj bi na svojih nepremičninah ustanovila fiktivni dolg v višini četrt milijona evrov, da bi onemogočila poplačilo 17.000 evrov terjatev. Tožilci so na prvostopenjskem sodišču celo dosegli obsodbo, ki pa so jo višji sodniki nato razveljavili in spremenili v oprostilno sodbo. »Svojo odločitev je višje sodišče utemeljilo s tem, da obdolženka notarja ni preslepila, da je v škodo oškodovanca ustanovil fiktivni zemljiški dolg, prav tako pa naj slednjemu ne bi nastala premoženjska škoda, saj obremenjena nepremičnina ni bila prodana – kar je navsezadnje logično, saj oškodovanec zaradi ustanovljenega zemljiškega dolga, ki je presegal vrednost nepremičnin, tudi v primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi ne bi mogel biti poplačan,« pojasnjujejo na mariborskem tožilstvu, ki je na vrhovno tožilstvo naslovilo pobudo za vlogo zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, vendar so jih kolegi na vrhovnem tožilstvu zavrnili. Tožilci zahteve na vrhovno sodišče namreč ne morejo vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Vodja mariborskega tožilstva , ki se je z vprašanjem zemljiškega dolga osebno veliko ukvarjal, je še vedno prepričan, da bi bil pregon lažnih vpisov zemljiškega dolga lahko v nekaterih primerih uspešen. Morda vsaj tedaj, če bi jih preganjali v okviru kakšnega drugega kaznivega dejanja: »Menim, da na podlagi dveh oprostilnih sodb še ni mogoče trditi, da je kazenski pregon ustanovitve lažnih zemljiških dolgov nesmiseln. Prav tako so pri kazenskem pregonu tovrstnih ravnanj možne različne pravne kvalifikacije – denimo tudi oškodovanje upnikov –, glede katerih sodnih odločitev še nimamo. Pravilno bi bilo, da bi o protipravnosti ustanovitve fiktivnega zemljiškega dolga odločalo tudi vrhovno sodišče in s tem postavilo določene smernice kazenskemu pregonu tovrstnih dejanj,« razmišlja Šketa.
