Toda sodnica je presodila, da obtožnica tožilstva nima vseh znakov kaznivega dejanja. »Obtožnica je pomanjkljiva. Namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ni nikjer konkretiziran,« je v obrazložitvi sodbe povedala Lundrova in pritrdila zagovornikoma obtoženih, ki sta vztrajala, da sodišče obtožnice niti ne bi smelo sprejeti. Primernost obtožnice je pred tem potrdil tudi tričlanski zunajobravnavni senat sodišča, ki je dovolil širšo razlago premoženjske koristi, Lundrova pa je ocenila, da širša razlaga nikakor ni sprejemljiva.
Izmikanje plačilu odškodnine
Dolenc je konec leta 2012, ko je bilo vedno bolj jasno (sprejeta je bila tudi pravnomočna odločba, vendar še ni bila vročena), da bo moral izraelskemu pacientu skupaj z obrestmi plačati kar šest milijonov evrov odškodnine za hudo trajno invalidnost, z zemljiškim dolgom zavaroval svoji edini dve še neobremenjeni nepremičnini. A ker sta zemljiški pismi ostali na zemljiški knjigi, ju je aprila 2013 zasegel sodni izvršitelj. Pozneje ju je Dolenc poskušal dobiti nazaj od izvršitelja, pri čemer je izvršitelj prejel tudi telefaks, da je terjatve odstopil nekdanji direktorici Dolenčevega neaktivnega inštituta za nevrokirurgijo Margareti Srebotnjak Borsellino. Dolenc je v svojem zagovoru priznal, da je tedaj to storil zaradi strahu, vendar pa je pred tem pojasnil, da je želel z zemljiškimi pismi zgolj pri bankah dobiti kredit za dokončanje projekta nevrokirurškega inštituta. Na vprašanje tožilstva, ali se je s katero od bank tedaj tudi dogovarjal o posojilu, je odgovoril, da ne.
Ljubljanska tožilka je v svoji včerajšnji zaključni besedi poudarila, da je bilo pričevanje Dolenca o iskanju sredstev za projekt inštituta neprepričljivo in da je notarju nalašč zamolčal svoj dolg do izraelskega pacienta. Glede na to, da je za pomoč prosil tudi Srebotnjak-Borsellinovo, je tožilka Vugrinčeva poudarila, da je s tem pokazal svojo vztrajnost pri naklepu, da se izogne plačilu. Zato je za oba obtoženca (odvetniku je očitala, da je sporni manever svetoval in pripravil listine) zahtevala kazen dve leti zapora.
Argument ustavnega sodišča v zadevi Patria
Odvetnika Emil Zakonjšek, ki je branil Vidmarja, in Dolenčev odvetnik Mitja Jelenič Novak sta bila povsem nasprotnega mnenja. Jelenič Novak je poudaril, da bi do eventualnega kaznivega dejanja poskusa goljufije lahko prišlo kvečjemu takrat, če bi Dolenc zemljiški pismi prenesel na fiktivnega upnika, tako pa je izvršitelj pismi zasegel, ko sta bili še v Dolenčevi lasti: »Dolenc pa niti videl ni teh pisem, temveč jih je pustil štiri mesece na zemljiški knjigi. Dejanja, ki ga ni mogoče izvršiti, ni mogoče niti poskusiti izvršiti.«
Oba odvetnika sta bila zelo kritična do tožilstva, še posebno Zakonjšek, ki je prepričan, da bi že tožilstvo moralo zavreči kazensko ovadbo. Pri tem se je oprl tudi na ločeno pritrdilno mnenje predsednika ustavnega sodišča Miroslava Mozetiča v zadevi Patria, češ da mora že tožilstvo paziti na zakonitost postopka in v obtožnici dovolj konkretizirati znake kaznivih dejanj. Zakonjšek je tožilstvo celo okrcal, češ da izkrivlja pravo in da v zadnjem času vse pogosteje preganja odvetnike, kar je po njegovem mnenju zelo nevarna praksa.
Sodišče: Legitimni posel
Sodnica Lundrova se je v celoti strinjala z argumenti odvetnikov, da v obtožnici niso konkretizirani vsi znaki kaznivega dejanja. Hkrati pa je poudarila, da je iz previdnosti ocenjevala tudi dokaze in prišla do sklepa, da Dolenc ni imel nikogar namena oškodovati, saj sicer zemljiških pisem ne bi pustil štiri mesece na zemljiški knjigi. Institut zemljiškega dolga, ki je bil zaradi zlorab vmes že črtan iz zakonodaje, je tudi dovoljeval vpis dolga na zalogo, zato je šlo po mnenju sodnice za »popolnoma legitimen posel«, pri katerem obtožencema ne bi mogli očitati niti overitve lažne vsebine niti oškodovanja upnikov, kaj šele poskusa goljufije.
Sodba še ni pravnomočna, tožilka Petra Vugrinec pa je včeraj že napovedala pritožbo. Vinko Dolenc medtem čaka tudi odločitev ustavnih sodnikov, ki jih z odvetnikom poskušata prepričati, da v Sloveniji sploh ne bi smeli priznati izraelske sodbe.
