Da je bil zemljiški dolg v mnogih primerih namenjen zlorabi oziroma skrivanju premoženja pred upniki in organi pregona, dokazuje vse večje število sodnih zahtev po razkritju domnevno lažnih vpisov.
V drugi polovici lanskega leta, ko so upniki naposled dobili orodje za izpodbijanje lažnih vpisov zemljiškega dolga, je bilo na okrajna sodišča po vsej državi vloženih 40 predlogov za začetek postopka razkritja identitete imetnika izdanega zemljiškega pisma, letos pa že kar 63. Če se na javni poziv sodišča nihče ni javil, so upniki pridobili možnost razveljavitve vpisanega zemljiškega dolga ter nadaljevali izvršbo in zaseg njihovih nepremičnin.
Med tistimi, ki jih je sodišče že pozvalo k razkritju in jim grozi izguba premoženja, so nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, ki ga preganja tožilstvo, že obsojeni nekdanji prvi mož Luke Koper Robert Časar, družina Volk, ki je pokopala Mesno industrijo Primorske (Mip) in ji zaradi tega že sodijo, ter poslovnež Igor Jurij Pogačar. Ta je moral prodati Pinus, ostal pa je tudi brez več poslovnih nepremičnin v prestolnici. Velika večina drugih, proti katerim prav tako že potekajo postopki, je manj znanih lokalnih podjetnikov in fizičnih oseb, ki so svoje premoženje na tak način zavarovali pred upniki, zlasti bankami.
Poplava vpisov, koliko od tega je lažnih?
Kot je znano, je do ukinitve zemljiškega dolga prišlo jeseni 2013. Omenjeni institut je v osnovi namenjen zavarovanju dolga in je podoben hipoteki, le da je cenejši in lažje prenosljiv z enega na drugega upnika. Torej ni znano, kdo je v nekem trenutku vpisan na nepremičnini. Toda hitro ga je zaradi pomanjkljivosti zakonodaje in s pomočjo odvetnikov začela izkoriščati gospodarska in politična elita, takoj za njimi pa še ostali. O eksploziji uporabe in zelo verjetni zlorabi zemljiškega dolga priča dinamika vpisov. V letih med 2003 in 2011 se je njihovo število na letni ravni gibalo med 60 in 90, v drugi polovici leta 2011 pa je začelo skokovito naraščati. V letu 2012 jih je bilo že 730, do njegove ukinitve jeseni 2013 pa več kot tisoč.
Čeprav je bilo že dlje časa slišati opozorila glede možnosti zlorab zemljiškega dolga in dejstvo, da jih ni možno izpodbijati, je zakonodajalec šele sredi lanskega leta uzakonil možnost razveljavitve lažnih vpisov. Tako sodišče po novem na predlog upnika javno pozove imetnika zemljiškega pisma, naj se razkrije. Če tega ne stori v treh mesecih, se samodejno šteje, da gre za lažni vpis in da je pismo v rokah dolžnika oziroma lastnika nepremičnine. S tem zemljiški dolg postane ničen in sodišče nadaljuje z izvršbo.
Vodja tožilcev: Še vedno dežujejo ovadbe
Na ministrstvu za pravosodje ocenjujejo, da ukinitev zemljiškega dolga ni prinesla negativnih učinkov, na primer da bi se zaradi ukinitve enega od načinov zavarovanja terjatev zmanjšalo bančno kreditiranje. »Bančni sektor je namreč že pred ukinitvijo zemljiškega dolga uporabljal zavarovanja svojih terjatev predvsem s hipotekami. Od ukinitve zemljiškega dolga od bančnega sektorja ali drugih pobudnikov nismo prejeli predloga za ponovno uvedbo zemljiškega dolga. Po drugi strani je ukinitev zemljiškega dolga prinesla bolj transparentno poslovanje subjektov in onemogočila nadaljnje možnosti zlorab,« so pojasnili.
Medtem ko na ministrstvu pod vodstvom Gorana Klemenčiča hvalijo posledice sicer (pre)poznih zakonskih sprememb, se tožilci še naprej bojujejo z lažnimi vpisi. »Na tožilstvu še nismo občutili posledic ukinitve instituta zemljiškega dolga: še vedno namreč prejemamo kazenske ovadbe zaradi zemljiških dolgov, ustanovljenih v preteklosti, bo pa ukinitev zemljiškega dolga nedvomno imela dolgoročne posledice v smislu preprečitve prihodnjih zlorab,« je povedal vodja mariborskih tožilcev Drago Šketa. Ta je v preteklosti pogosto opozarjal na luknje v zakonski ureditvi zemljiškega dolga, ki so jih s pridom izkoriščali številni menedžerji.
Kateri menedžerji so uporabili zemljiški dolg
V naslednjih mesecih lahko pričakujemo nadaljnje pozive k razkritju identitete imetnikov zemljiških pisem, slej ali prej pa se bodo na tapeti znašli tudi nekateri (nekdaj) vidni predstavniki slovenskega gospodarstva. Dolgotrajni kazenski in odškodninski postopki zlorabe položaja in oškodovanja družb počasi prihajajo h koncu, v primeru pravnomočnih obsodb pa bodo država in oškodovanci pridobili možnost izterjave škode. Tisti, ki so nepremičnine zavarovali z lažnim zemljiškim dolgom in jih v vmesnem času (še) niso prepisali na družinske člane ali prijatelje, se bodo torej znašli v velikih težavah.
Uporabniki lažnega zemljiškega dolga bi lahko tvegali in koga prepričali, da se v njihovem imenu javi kot imetnik zemljiškega pisma in prepreči rubež nepremičnine. Toda slednji bo moral davkariji in organom pregona dokazati, da je do zemljiškega pisma prišel upravičeno, torej da je upnik lastnika nepremičnine. Če se bo izkazalo nasprotno, si bo tudi sam naprtil kazenski pregon.
V Dnevniku smo od začetka razkrivali imena menedžerjev, ki so na nepremičnine vpisali zemljiški dolg. Med njimi so Ivan Zidar (SCT), Marko Jaklič (Vzajemna), Hilda Tovšak (Vegrad), Vojteh Volk (MIP), Zdenko Pavček (Viator & Vektor), Dušan Črnigoj (Primorje), Romana Pajenk (Probanka), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Lidija Žagar (Gradis Celje) in Boris Dolamič (GPG). Po naših informacijah se je marsikateri od njih po ukinitvi zemljiškega dolga odločil, da ga izbriše, nato pa ubral tradicionalno pot: lastništvo nepremičnin je z darilno pogodbo ali na drug način prepisal na nekoga tretjega.
