Načini sporočanja se skozi leta spreminjajo. V pogovorih nas, najstnikov, je vedno več angleških besed in okrajšav (ily, brb, ty, wb…). Prav tako je vedno več žaljivk (f..k, b.tch…), ki jih večinoma uporabljamo samo za šalo. V preteklosti pa so v pogovornem jeziku uporabljali več besed iz nemščine (kufer, luster, šporhet…).
Starejši ne razumejo, o čem se pogovarjamo, saj jih večina ne zna angleščine, sploh pa so zanje prava neznanka okrajšave. Starejše generacije si dopisujejo v knjižnem jeziku, mlajše pa se sporazumevamo »po domače«. Jezik mlajših se vsako leto spreminja in vsako leto je bolj zapleten. Za izražanje čustev velikokrat uporabljamo »smeške«. Knjižni jezik uporabljamo le, ko je treba napisati uradni dopis, in v šoli, ko smo vprašani ali pišemo test.
Seveda ne moremo zagotovo vedeti, kakšno bo sporazumevanje med mladimi v prihodnjih desetletjih. A glede na trende zadnja leta lahko upravičeno domnevamo, da bo čedalje več besed nadomeščenih s sličicami, raznimi simboli, znaki, okrajšavami. Ali to pomeni, da se vrača neke vrste slikovna pisava, kot so jo poznale starodavne civilizacije, le da v naprednejši obliki?
Obrazi prihodnosti v petek, 8.
