Spoštovani g. Franc Mihič, sam res trdim, da je zakonodaja, ki ureja vprašanje izkoriščenja delavcev v Sloveniji, primerna. Samo v tem mandatu smo poslanci sprejeli vsaj sledeče zakone, ki urejajo to področje: zakon o gospodarskih družbah, zakon o poslovnem registru in zakon o sodnem registru. Zakon o gospodarskih družbah je tisti zakon, ki med drugim zaostruje pogoje za ustanovitev družbe in otežuje veriženje podjetij z namenom nepoštenih poslovnih praks, ki smo jim bili priča v Loški dolini. Zakon o poslovnem registru omogoča iskanje in vpogled v podatke poslovnega registra tudi po posameznikih, ne samo po poslovnih subjektih. Zakon o sodnem registru med drugim vsakemu posamezniku omogoča javni dostop do podatkov o vodilnih posameznikih v podjetju. Vsi trije zakoni, ki so že veljavni, so bili sprejeti z namenom večje zaščite delavcev pred izkoriščanjem delodajalcev. Vsi trije zakoni, ki so že veljavni, pomembno olajšajo delo Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki je samo v letu 2014 opravil 17.392 inšpekcijskih pregledov, največ, 9759, na področju nadzora delovnih razmerij.
A pri tem poudarjam – to je bilo tudi moje ključno sporočilo v oddaji Odmevi, ki jo omenjate – da lahko zakonodajalec sprejme nešteto kakovostnih zakonov in uredb, pa zlorabe s tem ne bodo preprečene. Slabi delodajalci – teh je nedvomno manj kot dobrih – bodo, če bodo to želeli, vedno našli način, kako izigrati sistem in kršiti temeljne pravice delavcev. Kakovostna zakonodaja je zgolj podlaga za sankcioniranje tovrstnih praks.
Menim, da se moramo sistematičnemu izkoriščanju delavcev upreti skupaj s skrbjo za preprečevanje, odkrivanje in sankcioniranje teh praks. Posamezniki moramo prakse izkoriščanja delavcev nemudoma prijaviti pristojnim. Poslovni subjekti naj ne poslujejo s podjetji, ki delujejo na tak način. In ne nazadnje, delavci morajo o svojem izkoriščanju nemudoma, tudi anonimno, če želijo, obvestiti pristojne organe. Samo na tak način se namreč lahko učinkovito in vedno znova skupaj upremo izkoriščanju delavcev.
