Stranka upokojencev bo vztrajala pri izredni uskladitvi pokojnin za 0,4 odstotka, je po včerajšnjem sestanku s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) zagotovil predsednik DeSUS Karl Erjavec. Prepričan je, da bo do izredne uskladitve pokojnin letos prišlo, čeprav je finančni minister Dušan Mramor ob včerajšnjem obisku Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji ponovil, da za novo uskladitev ne vidi možnosti (0,7-odstotna izredna uskladitev, do katere bi moralo priti že lani, je bila izvedena januarja letos).
»Mramor je res finančni minister, toda poleg njega obstajata tudi vlada in koalicija, zato ni on tisti, ki bi dajal dokončne odločitve,« je povedal Erjavec, ki ne verjame, »da bi zaradi nekaj več kot 20 milijonov evrov« destabiliziral koalicijo. Erjavec priznava, da bo bitka s finančnim ministrom zelo težka, meni pa, da se bo moral na koncu do predloga opredeliti predsednik vlade Miro Cerar.
Ta je bil v intervjuju v sobotnem Dnevnikovem Objektivu do predlagane uskladitve pokojnin zelo oster. Kot je dejal, je javnofinančni okviri ne dopuščajo. »DeSUS in SD sta pri tem vprašanju populistična in direktno kršita koalicijski dogovor. Kot predsednik vlade in stranke SMC moram biti do tega kritičen!« je poudaril Cerar. Kot nekorektno je ocenil, da se, potem ko je proračun sprejet in dogovor spoštovan, »zdaj po izredni uskladitvi zahteva še več, in to na račun sredstev, ki jih ta hip enostavno ni«. Pri tem naj opozorimo, da gre za izredno uskladitev zaradi gospodarske rasti v lanskem letu, ki jo je v skladu s pokojninskim zakonom podprl svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
V SD so prepričani, da je predlogu ZPIZ treba slediti. Kot je dejal prvak SD Dejan Židan, gre za pravico upokojencev, ki izvira iz zakona, in naloga vlade je, da tovrstne pravice upošteva. Ob tem je opozoril, da bi ta pravica znesla 1,6 milijona evrov na mesec, kar je v primerjavi z drugimi potrebami, ki jih mora pokrivati država, »znotraj možnosti državnega proračuna«. Prav tako se je po Židanovih besedah treba zavedati, da je standard upokojencev v zadnjih letih padel.
V kabinetu premierja Mira Cerarja so nam včeraj povedali, da naj bi o vprašanju uskladitve pokojnin že ta teden – danes ali jutri – spregovorila koalicija. Navzoč naj bi bil tudi finančni minister Dušan Mramor, ki bo postregel s konkretnimi številkami. Ne pričakujejo pa, da bo zadeva na tokratnem sestanku tudi že dogovorjena.
Na vprašanje, ali bi bila lahko zahteva za uskladitev pokojnin preizkusni kamen za nadaljnje delovanje koalicije, pa nam je premierjeva svetovalka za odnose z javnostmi Tina Štrafela dejala, da je potencialno to vedno lahko. »Koalicijski pogovor je namenjen ravno temu, da se uskladijo. Bo pa to gotovo zahtevna razprava.«
ZDUS: Uskladitev pokojnin je upravičena
Janez Sušnik, podpredsednik Zveze društev upokojencev, ki je dala pobudo za izredno uskladitev pokojnin, je prepričan, da so upokojenci do nje upravičeni. »Upokojenci so bili med letoma 2012 in 2015 izredno tolerantni, ko kljub sistemskemu zakonu, ki je predvideval redne uskladitve pokojnin, pri njih niso vztrajali,« je dejal. Kdaj bo uskladitev izvedena, po njegovih besedah ni pomembno, pomembno je le, da bo to še letos.
V ZDUS so ob tem znova opozorili na vse slabši položaj upokojencev. Pokojnine so namreč v zadnjih desetih letih realno padle za osem do 10 odstotkov, povprečna pokojnina pa z 69 na 61 odstotkov povprečne plače. Kar 28 odstotkov ali 106.000 upokojencev živi pod pragom revščine, skoraj 10 odstotkov je celo takih, ki so za pokojnino delali vsaj 35 let.
Erjavec: Pokojninska reforma še ni potrebna
Erjavec bo, kot je dejal, vztrajal tudi pri zahtevi, da bi v prihodnjem letu regres dobili vsi upokojenci, ne le tisti, ki imajo pokojnino do 750 evrov. Spomnil je, da so v koalicijski pogodbi zapisali, da bo za regres namenjenih 40 milijonov evrov, pri čemer je vlada lani v ta namen omogočila zgolj 19 milijonov evrov.
Predstavniki DeSUS in ZDUS so na včerajšnjem sestanku govorili tudi o nacionalnem reformnem programu in vprašanju časovnice za uvedbo nove pokojninske reforme. Oboji se strinjajo, da nove pokojninske reforme do leta 2020 ne potrebujemo, saj daje zdajšnja »zelo dobre rezultate«. »Lani je denimo za upokojitev zaprosilo samo 14.400 oseb, medtem ko se jih je leta 2012 upokojilo 25.000,« je poudaril prvak DeSUS.
Pri pripravi nove reforme se bo zavzemal »samo za določene popravke«, ne pa za novo reformo, ki bi še poslabšala položaj upokojencev. Med morebitnimi popravki, ki bi bili nemara nujni že zdaj, je Erjavec omenil odmero pokojnine – ta je namreč nižja, kot je bila po prejšnji zakonodaji. Po Sušnikovih besedah pa bo nujno treba dvigniti tudi najnižjo pokojninsko osnovo, saj je lani od nje odmerjena pokojnina za moškega s 40 leti pokojninske dobe znašala le 440 evrov.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je sicer včeraj Slovenijo znova pozval k čim prejšnji pokojninski reformi. Predlagal je, naj se upokojitvena starost, ko bo dosegla načrtovanih 65 let, zviša na 67 let, nato pa veže na pričakovano življenjsko dobo. IMF tudi meni, da bi se morale pokojnine v prihodnje usklajevati le z inflacijo in ne več tudi z rastjo plač.
Erjavec predloge IMF zavrača, češ da zagovarjajo le kapital, medtem ko se v DeSUS, kot pravi, zavzemajo za socialno varnost in dostojno življenje. »Lahko je reči, da je treba še rezati, a nekje se salama konča,« pravi Erjavec.
V iskanju virov za demografski klad
Na sestanku med DeSUS in ZDUS se niso mogli izogniti niti demografskemu rezervnemu skladu, ki tudi po več kot treh letih od reforme še vedno ni vzpostavljen. Finančno ministrstvo je šele pred kratkim pripravilo prvi dokument, na katerega je DeSUS skupaj z ZDUS že posredoval pripombe. Po Erjavčevih besedah je zanje ključno, da bi bil demografski sklad samostojen in neodvisen, da torej ne bi bil pod okriljem Slovenskega državnega holdinga ali kakšne druge inštitucije, ob tem pa bi morale imeti v nadzornem svetu svoje predstavnike tudi upokojenske organizacije in sindikati.
V DeSUS se zavzemajo, da bi imel demografski sklad, katerega vrednost bi po njihovih ocenah morala znašati okoli štiri milijarde evrov, na voljo čim več finančnih virov. Poleg desetih odstotkov kupnin od prodaje državnega premoženja, s katerimi se napaja Kad, zahtevajo, da se nanj prenese 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav. Med možnimi viri vidijo tudi 28-odstotni delež Zavarovalnice Triglav v SDH in deset odstotkov dobička od prodaj podjetij prek slabe banke. Erjavec pravi, da bo moral glede določitve finančnih virov vložiti še veliko napora, saj je, kot pravi, finančni minister Mramor do demografskega sklada še naprej »precej skeptičen«.
